Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › PROCES PRISOTNOSTI › Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
tadej pretner
PROCESIRANJE ČUSTVENIH PROBLEMOV S POVEZANIM
DIHANJEM – SPREMLJAJOČI POJAVI II. del
Proces nastajanja in krepitve bolečinskih teles
vpliva na disperzijo našega fokusa in ciljnih struktur, ter seveda zavira
delovanje tistega dela nas, ki mu pravimo nepogojeni jaz ali »notranji
opazovalec«, s tem pa na našo (ne)sposobnost, da smo v danem trenutku prisotni.
Zato se nam konstantno dogaja,da smo fizično sicer »tukaj in sedaj«, v mislih
pa nekje drugje in v preteklosti ali prihodnosti. Kontrolni mehanizmi pa
vplivajo še na nekaj – zavirajo pretoke naše čustvene energije, tako da
izgubljamo zavedanje številnih občutkov, življenja pa se ne znamo več veseliti.
Pravzaprav gre pri vsem skupaj za to, da je v hujših primerih toliko naše
zavestnosti ujete v bolečinska telesa, da v nas ni več »tistega«, ki bi se
življenju lahko veselil.
Toda
zakaj do nastanka bolečinskih teles sploh prihaja?
Na internetu je moč najti zanimiv filmček, v katerem nek moški v sobi, polni
tehnične opreme, izmeri, kakšna je obremenjenost njegovega telesa s tehničnimi
sevanji. Ustrezni instrument seveda zazna znatno obremenitev telesa s
tehničnimi sevanji, ki pa pade na nič v trenutku, ko se možakar dotakne nekakšne
plošče, ki je ozemljena.
Na podoben način deluje tudi naš sistem avra-fizično telo. Ljudje, ki imajo
dober stik z energijo Zemlje, lahko destruktivne energijske naboje stresnih
situacij ozemljijo oziroma sprocesirajo. Vendar pa je problem naše kulture
zavestnost v glavi oziroma slaba povezava z enegijo Zemlje. TAO recimo uči, da
bi moralo biti 70% naše zavestnosti pod popkom, 30% pa nad njim; v naši kulturi
pa je ravno obratno, zato toliko problemov s stresom, depresijo … Naša
povezanost z energijo Zemlje je premo sorazmerna z odprtostjo prve čakre, močjo
eteričnega telesa in zdravjem vranice, katere funkcija je med drugim tudi to,
da z energijo napaja eterično telo. Problem pa je v tem, da ima večina šibko
tako prvo čakro kot tudi eterično telo.
Zakaj?
Otrok mora povezavo z Zemljo prek prve čakre in moč eteričnega telesa šele
razviti. Startno kapaciteto ozemljevanja/procesiranja stresnih situacij ima
seveda šibko, ustrezno pa jo lahko razvije s pomočjo uravnotežene matere, ki
razume proces in vlogo materinstva. Že v prvem delu sem omenil, da je za
majhnega otroka vse novo in seveda marsikaj od tega tudi stresno, v kar so
vključene tudi njegove morebitne nezadovoljene osnovne potrebe. Ko doživi
stresno situacijo, zajoka – jok ima pri tem vlogo ozemljevanja/procesiranja te
situacije. Vendar pa so številne takšne situacije zanj »pretežke« – ni jih sposoben
ozemljiti/sprocesirati sam. Za to potrebuje pomoč matere, ki mu pri tem pomaga
z golim objemom. Pogoj za to pa je, da je mama mirna in osredotočena. V smislu
krepitve eteričnega telesa potrebuje otrok takšno objemanje vsaj do desetega
leta starosti, vendar pa ga ne dobi v zadostni meri – včasih mati nekatera
njegova destruktivna čustvena stanja, ki bi jih lahko »ozdravil« objem prezre
in si pač misli, da je otrok trmast. Po drugi strani mora imeti njegov sistem
tudi priložnost, da razvije moč samozdravljenja, ki je tudi povezana z
odprtostjo prve čakre in močjo eteričnega telesa. Te ne more razviti, če dobi
za vsako malenkost tabletko. Nasploh je zadeva z razvojem eteričnega telesa
zelo kompleksna – to se v energijskem smislu razvija, kadar otrok počne stvari,
ki jih počne rad in ne počne stvari, katerih nima rad, kadar pa je obratno,
nastajajo v eteričnem telesu energijski zastoji, razvoj pa je upočasnjen.
Dejstvo pa je, da imajo danes starši poleg tega, da živijo stresno življenje
vedno manj časa za otroka, da ne skušajo odkriti in mu pomagati razviti
njegovih potencialov, ampak ga vzgajajo tako, da bo z njim »čim manj
problemov«, zato je razumljivo, da otrok zraste v mladostnika in kasneje
odraslega, s šibkim eteričnim telesom in kopico bolečinskih teles. Šibko
eterično telo in nesposobnost ustreznega ozemljevanja destruktivnih čustvenih
energij, pa tudi pri povezanem dihanju botrujeta neprijetnim spremljajočim pojavom,
o katerih bo govora v tem članku.
Povezano
dihanje
V
Zenu sta znani dve pravili:
– »Ko greš skozi temen gozd, globoko dihaj«.
– »Ko pride do boleče situacije, se ji posveti, kot da te je obiskal najboljši
prijatelj.«
Obe pravili se seveda nanašata na dejstvo, da lahko človek z razmeroma odprto
prvo čakro in zdravim eteričnim telesom destruktivne energije sprocesira in
ozemlji zgolj tako, da je nanje osredotočen in ob tem globoko diha. Takšno
dihanje nam pomaga dvigniti raven energije, um pa pri tem v veliki meri
avtomatično utihne, tako da se lahko na dano situacijo optimalno odzovemo. Kaže,
da je znanje o tem v nas inkodirano, saj začnejo ljudje z odprto prvo čakro in
zdravim eteričnim telesom ob stresnih situacijah globlje dihati spontano, pa
tudi takrat, kadar se zbudimo sredi nočnih mor, pogostokrat opazimo, da dihamo
globoko in povezano. Vendar pa se večina v stresnih situacijah ne odzove tako.
Destruktivne energije se namreč procesirajo predvsem v našem trebušnem delu,
tam pa energije/zavestnosti večina nima dovolj, saj se skozi proces odraščanja
in zorenja, ki temelji na različnih pravilih in mentaliziranju,
energija/zavestnost dviga proti glavi. Namesto da bi torej destruktivne
čustvene naboje preprosto zavestno spustili prek sistema in jih ozemljili, se
začnemo na ravni šeste čakre spraševati, zakaj, kdaj in kje je do njih prišlo,
kar je seveda čisto mentaliziranje, značilno za nivo zavestnosti tretje čakre,
v katerem smo prepričani, da se vse stvari dogajajo v vidni verigi vzrok-posledica.
Vendar pa ima vse vidno tudi svoje nevidno ozadje in če poznamo princip
nastajanja in krepitve bolečinskih teles, je jasno, da skoraj nobeno od njih ne
nastane iz enega samega vzroka, pač pa so vzroki prepleteni in povezani z
določenimi slabostmi, ki so lahko tudi nasledne.
Na teh dejstvih torej temeljijo tehnike povezanega dihanja, pri katerih želimo
načrtno ozemljiti destruktivne dele bolečinskih teles, našo energijo, ki je v
njih ujeta, pa ponovno integrirati v avrično polje. Pri tem prihaja do zavestnega
soočanja z destruktivnim nabojem bolečinskih teles, ki se jih lahko v
posameznem ciklu dihanja sprosti celo več – pri tem pa sploh ni pomembno,
zakaj, kdaj in kje so nastala. Nasploh je precej koristneje, če pojem
ozaveščanja razumemo kot večdimenzijsko zavedanje problema, ne pa kot poskus
ugotavljanja, zakaj je do njega prišlo, saj so vzroki preveč prepleteni; in
nenazadnje – ljudje, ki redno prakticirajo TAO, so kot populacija verjetno
najbolj zavestni, vendar pa jih v tem pristopu sploh ne zanima, od kje izhajajo
določene težave, ki se občasno pojavijo. Preprosto poskrbijo za to, da se
zavedajo vsakega trenutka in jih preprosto sprocesirajo »v hodu«.
Načinov izvedbe povezanega dihanja je več. Najpogosteje ga izvajamo leže ali
sede, ob povsem sproščenem telesu, nekatere vzhodnjaške tehnike pa lahko
izvajamo celo stoje, pri tem pa s spreminjanjem specifične drže telesa,
predvsem rok, celo vplivamo na to, v katerem delu telesa bo do procesiranja
bolečinskih teles prišlo. Takšne so recimo vaje povezanega dihanja iz cikla
Zhan zhuang.
Se nadaljuje …