Reply To: Kajenje
Nataša wrote:
Tako to pač ne gre. Ali si v polju kajenja ali pa nisi. Če nisi v polju in kakšnega prižgeš le tu in tam, se ti težko zdi dober. Pravzaprav sploh ne razumem folka, ki to počne
Že ko sem imel jaz tista obdobja nekajenja, mi je dim takrat načeloma smrdel, a sem potem, ko je dogovor s samim seboj potekel, z veseljem spet vstopil v polje kajenja.Pri dostih ljudeh gre tudi tako. Imam dve prijateljici, ki kadita na ta način. Ena ponavadi po kakšno cigareto na dan, s tem da lahko tudi kakšen teden vmes ne, pa potem mogoče dva na dan, pa pravi, da ji vedno paše, druga pa pokadi samo par cigaret na mesec, in tudi pravi, da ji paše. Jaz sicer nisem prepričana glede tega. Sama ne kadim že 15 let in ko sem nehala, se mi je včasih začelo rahlo vrtet samo od dima, ki je prihajal od kakšnega kadilca v bližini. To se je kar nekaj časa stopnjevalo, ampak po moje je bilo tudi povezano mal s programi v glavi.
ja nataša. verjamem.
ampak če bi jim pa tiste par cigaret uzel, bi jih pa worenk pogrešale.
pa tudi od tistih par cigaret sploh nimata nič fizične odwisnosti, da bi ju štrafala moja zgornja teorija oa zasvojenosti z ogljik monoksidom.
vem za eno, ki kadi… vse vikende, vse dopuste in vsak dan, ampak samo po 4 uri popoldne.
totalno skregano z mojo zgornjo teorijo.
ona pač dela u zdravstvu in se ji zdi, da je prou, da diši po swežem in ne po cigaretih ali še huje, po dišavah, ki skrivajo vonj cigaret.
no, ima pač tak vzorec. kjer se ne kadi, se ne kadi, kjer se da, je pa nujno.
in vzorec, ki postane program, je pa psihična stvar, ki je močnejša tako od odvisnosti, kot od bolezni.