Kajenje
- This topic has 41 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 9 years, 9 months nazaj by
.
-
Ti kadiš kajne? S tem zanikaš da se lahko počutiš dobro tudi brez tega ravno tako kot ljudje z angeli. Vsak masturbira na svoj način. In glede na to da si bolj tehnični tip človeka si verjetno tudi ljubezen razlagaš bolj tehnično kot s prepuščanjem. Zakaj sem to omenil? Vsaka zasvojenost je znak da se človek počuti premalo ljubljen. Tudi tista cigaretna.
tadej pretner 2015-02-16 10:51:06 Vedno znova vse po starem
hm.. tam v Procesu prisotnosti piše da je kajenje kontrola. Če se prav spomnim je pisalo takole. “Ko neveš kaj se dogaja prižgeš cigaret in tako veš kaj se dogaja. Prižgal si cigaret.” Mogoče sem narobe napisal.. je par let odkar sem jo bral.
Vedno pravim da je bolje kaditi in se počutiti OK kot nekaditi in se matrat.
Vedno znova vse po starem
tadej pretner wrote:
Do neke mere imaš prav, obstaja pa gromozanska razlika, ali kadilec s cigareto kontrolira stres ali pa kadi iz užitka. Pri meni je kajenje čisti hedonizem. 13 let zapored recimo januarja nisem kadil (čiščenje), potem pa s februarjem spet začel. Zakaj – ker je šlo za preprosto odločitev, da neham za mesec dni in ne več – zakaj bi le, saj v kajenju uživam. In nisem imel nikakršne abstinenčne krize. Torej – zakaj ne bi kadl, če rad kadim? to mi je približno tako, kot če bi se vprašal – zakaj bi recimo nehal jesti regrat, če ga imam rad?
Jaz sicer povsem verjamem, da se da v veliki meri upravljati s kajenjem in tudi verjamem, da nekdo to rad počne, ampak samo v primeru, ko prižge tu in tam kakšno cigareto. Če pa gre za redno kajenje, me pa ne bo nihče prepričal, da nekdo rad vleče vase smrdljiv dim. V ozadju je zagotovo nek destruktiven program ali prepričanje. Niti se mi ne zdi primerna primerjava med regratom in kajenjem. V končni fazi s kajenjem vase vnašaš strupe, z regratom pa kup vitaminov.
Nataša wrote:
Jaz sicer povsem verjamem, da se da v veliki meri upravljati s kajenjem in tudi verjamem, da nekdo to rad počne, ampak samo v primeru, ko prižge tu in tam kakšno cigareto. Če pa gre za redno kajenje, me pa ne bo nihče prepričal, da nekdo rad vleče vase smrdljiv dim. V ozadju je zagotovo nek destruktiven program ali prepričanje. Niti se mi ne zdi primerna primerjava med regratom in kajenjem. V končni fazi s kajenjem vase vnašaš strupe, z regratom pa kup vitaminov.
Tako to pač ne gre. Ali si v polju kajenja ali pa nisi. Če nisi v polju in kakšnega prižgeš le tu in tam, se ti težko zdi dober. Pravzaprav sploh ne razumem folka, ki to počne
Že ko sem imel jaz tista obdobja nekajenja, mi je dim takrat načeloma smrdel, a sem potem, ko je dogovor s samim seboj potekel, z veseljem spet vstopil v polje kajenja.Jest sem pri zasvojenih ljudeh med katere spadam tudi sam (sem odvisen od neodvisnosti) opazil da dokler so z nečem zasvojeni imajo vseh sort izgovore ali utemeljitve za svoje početje in so najbolj pametni. Ko s tistim prenehajo so spt najbolj pametni ker se počutijo naravnost odlično in spet polni odgovorov ali nasvetov. Ko sem kadil 14 let skupi sem bil najbl brihten…zdej sem pa še bolj ko ne kadim 10 let.
Vedno znova vse po starem
tadej pretner wrote:
Do neke mere imaš prav, obstaja pa gromozanska razlika, ali kadilec s cigareto kontrolira stres ali pa kadi iz užitka. Pri meni je kajenje čisti hedonizem. 13 let zapored recimo januarja nisem kadil (čiščenje), potem pa s februarjem spet začel. Zakaj – ker je šlo za preprosto odločitev, da neham za mesec dni in ne več – zakaj bi le, saj v kajenju uživam. In nisem imel nikakršne abstinenčne krize. Torej – zakaj ne bi kadl, če rad kadim? to mi je približno tako, kot če bi se vprašal – zakaj bi recimo nehal jesti regrat, če ga imam rad?
sploh ne pravim, da mogoče ni res, ampak jaz ne kupim niti besede od vsega tega.
kot prvo… s kajenjem se pritisk dvigne in to ni glih v pomoč pri obvladovanju stresa.
če je “pomiritev” v stresni situaciji res tudi navidezno nastala, to u resnici ni pomiritev, ampak je odvračanje pozornosti od vzroka stresa ali rečeno drugače-beg, kot je beg tudi pivce za živce, tekanje po gozdu in še marsikaj.
iz užitka da se kadi?
japajade…
kje je resnica? okej… resnica, ki ji verjamem jaz.
kadilec ima u hemoglobinu kr nekaj ogljik. monoksida, ki ga nekadilec nima. so what-by borut pahor, kot predsednik vlade, z odgovornostjo za spremembe in s polno politično odgovornostjo in ki da roko v ogenj za swoje sodelavce.
torej… s tem monoksidom se da navidezno čist isto živet, kot če ga nimaš.
ampak…
po cca eni uri od zadnje cigarete, pa koncentracija monoksida začne upadat in glej zlomka… začne se pojavljat čist nawadna abstinenčna kriza.
in potem… bolj, ko ta kriza močna, bolj narašča tudi želja po cigareti.
želja po cigareti kot hedonizem… ali čist navadna neustavljiva potreba, ki se ji odwisnik ne more upreti, da se abstinenčno krizo pomiri?
in ko kao iz užitka pokadiš cigareto, si imel filing, da ti je pasala, u resnici pa si samo pomiril abstinenčno krizo in ja… u tem smislu je pa cigareta res pasala. ampak samo u tem in nobenem drugem smislu.
cigareta nikoli, nikoli, nikoli ne paše nikomur, nikomur, nikomur… amen.
mnogim nam pa daje olajšanje abstinenčne krize pod pretvezo, da z užitkom kadimo.
sem nekje prebral eno slikovito prispodobo:
kajenje lahko primerjaš s tem, da se z glavo zaletavaš v zid samo zato, ker je potem, ko prenehaš s tem zaletavanjem, tako prijetno olajšanje
in btw. odvisnost od monoksida je sama po sebi zelo šibka, saj tudi najhujši zasvojenec lahko prespi celo noč, brez, da bi se zaradi te abstinenčne krize ponoči zbudil. po 2 dneh brez kajenja pa je tudi odvisnost v fizičnem smislu čez 90% rešena.
je pa seweda na splošno z vsemi zasvojenostmi tko, da pol zasvojenca
hitro moti marsikaj, da si skreira stres kot izgovor za tešitev
abstinenčne krize.in
kot sem reku… taka “popadljivost” pri kadilcu, ki neha kadit in
zaradi šibkosti krize, ki jo povzroča pomanjkanje monoksida, u resnici
lahko traja le par dni. kasneje so vedno bolj redke in vedno bolj šibke. ostaja pa psihični vzorec oblike bega. amen.pomoje se ti samo usako leto sam sebe brez veze zajebavaš s tistimi par težkimi dnevi odvajanja.
torej nisi hedonist ampak sadomazohist.
se pa seweda strinjam, da, če nekdo verjame, da mu cigareta ne škodi… da mu zaradi tega prepričanja potem res ne škodi. v fizičnem smislu mislim.
ampak pol se pa uprašam, zakaj pa sploh enomesečno čiščenje?
mal pesek u oči sam sebi, mal kao uzgled, kako se člouk nadzoruje, mal po tihem upa, da ga ne bo več potegnil, al samo mal nabijanje EGA pred ostalimi kadilci ali kar pred vsemi zasvojenci s čemerkoli, ki tega ne zmoremo?
ker enomesečno čiščenje je tut skor čist useen, če ga ne bi blo, glede na to, da se človek od cigaret čisti toliko časa, kot je kadil. če je kadil 20 let, se bo tudi čistil 20 let.
mende no… čeprou sem nekje tut prebral, da se u 7 letih kr fajn spucaš, čeprou si kadil 30 let.
se pa strinjam tut iz izkušenj, da se počuti člouk bolje, če ne kadi in to, če odmislim abstinenčno krizo, se pozna takoj po par dnevih in pol pa mi ne gre skupi, zakaj bi člouk spet načrtno začel nazaj kadit?
pol ne vidim druge, kot da mu je tisti mesec lažje zdržat, ker ve, da bo kmalu spet kadil.
in to je pa psihološka fora, ki pomaga zdržat tisti mesec.
btw. kadim. kr neki let.
umes sem mel pauze. enkrat ene 2 leti, enkrat ene pol leta, enkrat pa več kt tri leta.
no, po tej zadnji daljši pauzi 3 leta, sem šele nekje po 2 letih opazil, da se mi je okus izboljšal. da sem okuse u ustih zaznaval bistveno bolje in polnejše kot med kajenjem.
tudi sam sem dolgo časa mislil, da se ne počutim nič drugače, če kadim ali ne, ampak sem se motil, da ne rečem farbal sam sebe.skratka, upam, da sem te kej razpizdil in da boš worenk usekal nazaj, ker…
tole sem u veliki meri pisal sam sebi, kot kadilec, ki neb imel nič proti, če ne bi kadil in bi to dosegel na izi način in bi mi kaki dobri argumenti vredni razmisleka čist pasal, da bi jih uporabil tudi zase
ne me zdej zajebat in glumit skulranca, ki se te ne da zjezit in da ne boš odgovoril, ker bom to razumel, da sem imel s tem postom prav in u resnici sploh ne moreš nehat kadit.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.