Reply To: Prosim za nasvet in pomoč
Ozzie wrote:
Ma
si se najbrž prenaglil s to presojo. Jest mam tako knjigo pa sem jo dobil v dar
in verjamem da gre kar velik odstotek knjig na tak način v promet. Ljudje smo
bitja ki stremimo k ljubezni. Pomoje to čisto, nežno in brezpogojno ljubezen
vidimo v nekih podobah o angelih in tudi to bi bil lahko velik odstotek vzrokov
za nakup knjige. Jest verjamem da bi vero v angele lahko povezovali tudi z
prepuščanjem življenju. Včasih ko so nas učili moliti Sveti angel molitev in
smo se potem počutiili varno je to kot nek portal ki te pelje iz sveta ki ga
vodi tvoj ego (svet kontrole in strahu) v svet prepustitve in zaupanja. To mi
vsi že podzvestno iščemo. Sploh ni važno kakšno orodje si izbereš ali so to
angeli ali bogovi vseh sort ali pač samozavedanje,…cilj je biti prepuščen
življenju in se počutiti ljubljen in posledično varen. Mogoče boš rekel da je
pomembno kakšno orodje izbereš ampak je pomembno samo če tako verjameš. Stopnjo
pomembnosti temu pribijaš sam in vsak zase in spet samo zato da se počutiš
varen v svojemu prepričanju (ego).
V čem naj bi se prenaglil s presojo?
– Da so bile knjige o angelih takrat najbolj prodajane, je dejstvo!
– Da sem bil zaradi tega šokiran, je dejstvo!
– Da pri nas md folkom prevladuje zavestnost žrtve je tudi dejstvo!
– Dejstvo pa je tudi, da se zaradi te zavestnosti med cajtngi nabolj prodajajo Slovenske novice, med knijgami pa dobro knjige o angelih. Bom to malce podkrepil z argumenti.
Občutek varnosti, prepuščanja in zaupanja v življenje je energijska kategorija!!!!!!!!!!!
Življenju ne moreš resnično zaupati, če nisi prizemljen, pa če še tolk pernati angelčki frfotajo okoli tebe, niti se zaupanja ne da naučiti. Če pa “zaupaš”, da bodo angeli poskrbeli zate, pa je to iskanje pomoči od zunaj in klasična iluzija.
Z religioznostjo samo ni nič narobe,a pri tem je treba tudi delovati. Nehote sem se ob tem spomnil na Alojzija Šuštarja, zadnjega od ljubljanskih nadškofov, ki se mi je zdel res religiozen (Rodetu npr. niti narisane ovce ne bi dal vahtat). No, ampak ta religiozni Šuštar je tudi deloval in imel recimo precejšnjo vlogo pri osamosvajnju Slovenje. Večina folka, ki kupuje knige o angelih, pa je povsem druge kategorije – v riti so in prek angelov iščejo pot, da bi jim bilo boljše. Pri tem potisnejo lastno sposobnost kreacije, ki je itak niso sposobni, saj je povezana s prizemljenostjo in odprtostjo prvi treh čaker, ki so zadolžene za upravljanje s fizično realnostjo. Verjetno manj kot 10% tistih, ki kupujejo knjige o angelih, v real lajfu dobro in uspešno funkcionira. Jaz recimo ne bi nesel iz knjigarne domov knjige o angelih niti če bi jih šenkovali. Kar se mene tiče, škoda dreves ki padejo zato, da takšne knjige nastanejo, seveda pa se ni treba z mano nikomur strinjati
. Konec koncev- vsakomur svoje!
natasha31367 wrote:
Tadej,
to da nekateri pisatelji samo kopirajo od drugih, je prav bedno, uh. Da pa
ljudje iščejo pomoč zunaj, to pa se mi zdi čisto ok. Okkkk, se strinjam, da
imamo vso moč v sebi in da na koncu koncev si vedno pomagamo le sami, ampak
vseeno pride trenutek, ko sami ne zmoremo ne znamo naprej. In v tem trenutku je
prava magija, da najdemo nekaj ali nekoga, ki nam pomaga ravno toliko, da potem
zmoremo naprej sami. Nasvet, ideja, energija, angele, boga… – zakaj pa ne?
Konec koncev si tudi ti ena zunanja pomoč in vsi tisti, ki tako ali drugače
pomagate.
Ko me že omenjaš – bistva razlika med “pomočjo od zunaj”, i jo komu lahko ponudim jaz je ta, da mu povem ali pokažem, kako si pomaga sam. Seveda skušajo nekateri komunicirati udi z angeli in jih spraševati, “kaj storiti”, a ti so praviloma v arhetipu otroka in temu primerno v lajfu tudi funkcionirajo (veliko naivnosti, polarizacij …). Veliko več pa je takšnih, ki pričakujejo, da jim bodo lajf poštimali kar angeli, če bodo le verjeli vanje.
natasha31367 wrote:
Vaj
za oči pa še nisem delala, iskreno, ker imam probleme z njimi samo pri vožnji
in pri branju knjig, tako da sem mislila, da so očala to, kar potrebujem. Ampak
kot vidim, si bom tudi tu morala pomagati sama, hja. Ti imaš probleme z
dioptrijo ali astigmatizmom? Za kaj od tega delaš te vaje?
Se ne doživljam kot človek, ki ima probleme z očmi. Ko pač opazim, da slabše vidim, nekajkrat naredim omejeno vajo in spet je vse o.k.
tissa wrote:
Trebušni del (hara) ima sposobnost akumulacije energije, ki jo potem takrat, ko jo v kakšnem delu sistema manjka, tja preprosto transferira. Masaža in trebušnaki recimo sproščajo ujeto energijo, ki sicer gre v sistem, je pa nikjer ne akumulrajo. Če si sposobna smeha iz trebuha, jo moraš pa tam nekaj že meti, saj je “način smeha” povezan s stanjem zavesti. No kakorkoli – tale akumulacija energije v hari ni od muh. Pred etimi tedni sem imel občutek, da me hoče pošlatati bolezen – vse kar sem naredil je bilo to, da sem bil cca dve uri osredotočen na haro in od bolezni ni bilo niti b.
tadej pretner2015-02-16 08:30:18