Reply To: Veganstvo, vegetarijanstvo,..

[Ceres]

Ja, mene so učili enako, samo je bilo očitno nekaj močnejšega v meni, ki se je temu uprlo že v otroštvu – kot otrok sem se počutila, kot da sem padla nekam, kamor ne bi smela in prehranjevanje z mesom je imelo pri tem ključno vlogo. Čeprav nisem vzor zdrave prehrane (puding vegetarijanska praktično od rojstva), imam pri mesu mejo, čez katero res ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi jo prestopila. Sem pa včeraj poslušala en podcast (debatiranje med Borutom in Andrejo na pni.si) in mi je kapnilo, da to, kaj ješ, sploh ni tako nepomembno. Prehrana te drži v nekem polju, v neki vibri (kakršnakoli že) in ljudi med seboj povezuje. Pravzaprav vse, kar vnašamo v telo. Jaz se tako lahko zelo udobno počutim med kofetarji, kadilci med svojimi, in isto je z mesojedstvom ali vegetarijanstvom. Kapnilo mi je pravzaprav, da se mi zdita moja otroka (ki sta mesojeda) kot iz enega drugega sveta in da sem našla razlog, zakaj se ne počutim z njima v istem filmu, ne glede na to, da živimo pod isto streho in da doma mesa skoraj ne jesta.

Lepo je če deliš