Reply To: Vera gore premika
Ceres wrote: Meni se pa ob branju tega postavlja vprašanje, od kje sploh ta strah pred smrtjo in oklepanje življenja. Eno logiko sicer vidim v tem, da je verjetno naravno vgrajen, ker če ne bi bil, bi vsakič, ko nam kaj ne paše, lahko pobegnili v smrt. Ampak me ta odgovor čisto ne zadovolji. Nisem še doživela smrtnega strahu, se mi pa zdi, da me je bolj strah bolečine kot smrti. Če bi npr. mene kdo hotel mučit, bi preden bi me grdo pogledal, že zdrobila un ciankalij, če bi ga imela v ustih. (kot primer Goeringa, pa se mi zdi da tudi Himmler). – no lepi možje so mi za zgled – ampak drugih znanih primerov ne poznam.
Poglavitna funkcija pogojenega uma je preživetje. Pogojeni um ne more biti nikoli zihr, da obstaja še kaj po smrti, v to lahko le verjame. Če prideš dejansko v stanje, ko se prepustiš pizdariji (kar bo pa bo), je to znak, da je nadzor prevzel nepogojeni um.
Drgač pa – logično. Tudi jaz bi raje pregriznil ciankalij, kot pa se pustil mučiti. Heh, pa še doma ga imam. Sem takrat, ko je bil eden mojih bivših psov (Luka) še gruntal, ali naj mu dam ciankalij ali naj ga peljem na injekcijo, pa je potem zmagala injekcija.