Reply To: Nova knjiga
Carmitta – Ceres wrote:
Pa da se vrnem na Tadejevo knjigo: odkar sem prebrala, da je spanje, veliko spanja, znak bega, ne pa znak dobrega zdravja, se mi je knjiga ustavila. Vsakič me prime grozna zaspanost. Ta teden bo nov naskok.
ENo je spati toliko, kot rabiš, drugo je lenarjenje, povsem nekaj drugega pa beg v spanje, do katerega pride zato, ker se v svojem telesu ne počutiš dobro.
ozelot wrote:
No in sem začel razmišljat glede tega da zadnje čase še kar dost poležavam in spim. Pa sem pomislil da zaljubljen človek nima cajta spati pa naj bo to zaljubljenost ali navdušenost na komerkoli ali čemerkoli. Če te ne čaka nič zanimivega je pa najboljš spat.
Si opazil, kako zanimiv je ponavadi vsak dan otrokom? Iz tega se da komot sklepati, da je tudi to, da se ti ne zdi nič zanimivo, posledica načina, na katerega je programiran um in ne sveta kot takšnega.
ozelot wrote:
Germain nam je pojasnil da človeško telo ni bilo nikoli narejeno za biti utrujeno in da če je poveni le da se je človek navlekel težkih energij. Ko človek zaspi gre v izvor se malo stuširat in rehabilitirat seveda pa je potrebno poskrbeti tudi za telo. To pomeni da greš spat dovolj hidriran, ne smeš jest sladkega pred spanjem in ne biti v prisotnosti TV 4 ure pred spanjem.
Stari,. človek, ki si nabija takšnale pravila, ne more biti spontan. Ti bi nekaj rad, “pravilo”, ki se ga “moraš” držati, pa pravi, da tega ne smeš. To vodi v notranji konflikt in telesne napetosti. Tipično new age mentaliziranje.
ozelot wrote:
Omenil je še da ko človek nekomu pomaga se ne utrudi na enak način kot sicer.
To nikakor ne drži absolutno. Če nekomu pomagaš zato, ker “moraš” ali ker si tako vzgojen, v resnici pa se ti ne ljubi, spet pride do notranjega konflikta, ki generira dodatno utrujenost. Temu ni tako le takrat, ko je gonilo pomoči lastna integriteta. Potreba po pomoči drugim je sicer instinktivna, sam smo pretežno ločeni od energije Zemlje, zato imamo instinkte zjebane (če nekdo na cesti pade, mu bo marsikdo instinktivno pomagal, vsak pa ne).
Tudi sicer marsikdo pomaga zaradi izmenjave energije – pomagaš zato, da potem dobiš energijo nazaj od folka, ki govori, kako dober si itd. Dejanska “priklopljenost na vir” se kaže v oblikah pomoči, za katero sploh nihče ne ve. Koliko takšnih poznaš, ki so za nekoga pripravljeni kaj narediti in to tudi naredijo, ne da bi to komurkoli povedali.
ozelot wrote:
Težke energije lahko transformiraš na različne načine. V vsaki realnosti je pomembno da se zavedaš sprememb ki se dogajajo vsak trenutek. Po njemu naj bi človek zavestno sprožil vijolični plamen v svojo realnost vsakič ko bi se tam pojavil nov človek. To delaš toliko časa dokler ti ne pride v podzavest in ti ni treba več zavestno spremljati totine ljudi ki grejo mimo tebe v štacuni. Tako da se zaščitiš pred njimi je pa tudi način preventive. Predenj greš v gužvo vdihuješ zlato svetlobo enih 20 minut in si zaščiten kar neki cajta.
Tistole, da je transformacija mogoča ob zavedanju sprememb seveda drži, nadaljevanje pa je navadna neumnost. Tisto z vijoličnim plamenom ob vsakem srečanju čist totalna, tisto z zlato svetlobo pa nekoliko manjša.
Morda bi bilo boljše, da kakšne stvari presojaš z lastnimi občutki in glavo, kot pa da vse, kar reče nekdo, ki pravi, da kanalizira Germaina vzameš za sveto. Jaz osebno večini “kanalizatorjev” niti narisane ovce ne bi dal vahtat.
Sabina wrote:
Vse te zaščite….
A ni to mal trapast vse skup… če si res skuliran menda ne rabiš tega…. tut Ogorevc piše o tem se mi zdi…
Ja. Če si skuliran, tega ne rabiš. Če smo del celote, ni naravno, da se od nje ločujemo z raznimi zaščitami (če iz reke v vedro zajameš vodo, jo s tem ločiš od reke, posledično pa se usmradi
). Precej boljša ideja je vzdrževanje fokusa na praznini in s tem na energiji. Tistim, ki preprostih zakonitosti usmerjanja fokusa ne poznajo, pa pomaga vdihovanje zlate svetlobe, ki ni klasična zaščita, ampak nekoliko dvigne vibracijo, da je nekoliko manj možnosti, da te razna polja realnosti posrkajo.