Reply To: Nova knjiga
Ceres wrote: Hm… jaz si predstavljam jin jang simbol… ki je ponavadi narisan tako, da je v ravnovesju. Enako jina, enako janga in ravnovesno gibanje. No, če bi kdo narisal nas, pa nismo taki. V tem smislu mislim, da mi nismo v ravnovesju in se skozi odnose učimo to ravnovesje vzpostavljat znotraj sebe. Ali kot je rečeno v Tomaževem evangeliju: notranja ženska v moškem poišče zunanjo žensko in notranji moški v ženski poišče zunanjega moškega in odnos med dvema je pravzaprav odnos med štirimi.
Tole privlačenje nasprotij je sila zanimivo. Poznam bejbo, ki je bila edinka v familiji, kjer si je oče zelo želel sina. No in potem na svet priveka bejba. Fotr jo je vzgajal, kot da je fant – med drugim ji je mala malica popravit kak pralni stroj, obvlada borilne veščine in je npr. enkrat sredi Ljugljane prefukala enega tipa, ki ji je težil …
In koga je v lajf pritegnila? – Violinista.
Ali pa – imam enga frenda, ki je na pogled prava gora od človeka, v biti pa je zelo nežen človek. V lajf je pritegnil babnico, ki ga večkrat pred drugimi daje v nič. Enkrat sem ga vprašal, kako da to prenaša, pa mi je rekel, da mu to ustreza
Ceres wrote:
V teoriji je tudi razlika med tem, ko nekoga pritegneš z nezadovoljstvom, drugega pa z dušno resonanco, samo v praksi se mi pa zdi, da na začetku ni velike razlike…. ta nastane potem, ko se smetana poliže.
Tolk smo zjebani, da prihaja do dušne resonance redkokdaj. Če ciljaš s polizano smetano na starost/mladost, je v tem precej resnice, saj tudi večina tistih, ki se zna dovolj odpreti, da pride “duša na plan”, v tem uspe šele takrat, ko so najboljša leta že mimo.