Reply To: SVETA JEZA :)
tadej pretner wrote:
ki te iz takšnega ali drugačnega razloga ves čas spravlja ob živce
(te jezi).
Zaradi nečesa te delodajalec ujezi, ti pa se zaradi
moči, ki jo ima nad tabo zaradi svoje pozicije (delodajalec –
zaposleni) z njim nikdar ne konfrontiraš.
Tukaj ne gre za izvorno energijo jeze, tukaj gre za to, da zavestno izbiraš pozicijo, ki je podrejena na pram nekoga drugega.. Ni pa jeza na kogarkoli vedno vprašanje krivde drugega..
Včasih je lahko vprašanje, zakaj ”te nadrejeni (resnično) jezi”.. Ni nujno da te ”on jezi”…
tadej pretner wrote: Jezo kuhaš v sebi, ali pa
se kasneje zneseš nad kom drugim. Greš s kakšnim frendom na
kufe/pivo, ta te malo potolaži in zedinita se, da je sicer
delodajalec navadna pizda (obstajajo seveda tudi nenavadne), ampak od
nečesa je treba živeti, zato ga pač ne moreš niti na gobec niti
ne moreš dati odpovedi; bo že dobil svoje! Na tak način MENTALNO
sprocesiraš jezo/nezadovoljstvo in vse je videti v redu; do naslednjič.
Takšni scenariji se lahko vlečejo leta in leta.
Še vedno ne vidim kaj ima to z izvorno energijo jeze.. Če se zavestno podrejaš nekomu, je samoumevno da je na drugi strani te osebnostne igre nekdo, ki uživa v tem da je nadrejen nad tabo.. In seveda to izkorišča.. To je seveda zelo dobro, saj ti to lahko pomaga uvideti, da sam sebe postavljaš v pozicijo kamor ne sodiš in poskušaš zaživeti brez izven igre podrejanja.. Tudi podrejanje je namreč poskus manipulacije,.. Zelo prikrit način sicer, ampak zelo močan..
tadej pretner wrote: Sveta jeza pa bi
lahko bila situacija, v kateri je delodajalec v tebi z nečim sprožil
takšno jezo/neugodje, da je na običajen način (mentalno), ne moreš
sprocesirati, ali pa da je prišlo do nekaj »običajnih« konfliktov
med vama v kratkem časovnem intervalu (nekaj dni), zato jih prav tako ne
moreš mentalno sprocesirati. Takrat se lahko pojavi oblika jeze, ki
te potegne iz takšne identifikacije. Pogostokrat traja le kratek
hipec, sledi pa reakcija, ki lahko sodi v njen kontekst (delodajalca
počiš na gobec, daš odpoved in tega v nobenem trenutku ne
obžaluješ), ali daš odpoved mrtvo hladno, ali pa celo ne narediš
nič, ampak se v hipu deidentificiraš (problem prek te jeze
sprocesiraš čustveno), kar pomeni, da se te v bodoče stvari, s
katerimi te je delodajalec prej spravljal ob živce, preprosto več
ne dotaknejo.
Mah ne verjamem, da ti podvig, da nekoga udariš ali z njim fizično obračunaš, lahko karkoli reši v življenju.. Niti ti taka jeza ne bo pomagala česarkoli trajno transformirat v sebi.. Taka reakcija(reakcije) lahko le rodi(rodijo) nasilneža, ki se bo v življenju dolgoročno držal v poziciji, ki mu ni ljuba, na koncu pa bo z agresijo končeval razmerja, odnose in pozicije, ki jih je predhodno sam zgeneriral.. Toraj najprej šefa na gobec, nato doma ženo, nato voznika avtobusa ker vozi prepočasi, nato, …
Trenutek izbruha jeze v obliki nasilnega fizičnega dejanja nad drugo osebo, nikakor ne bo odpravilo vzroka; recimo vzroka zakaj si se leta in leta sam sebe poniževal pred svojemu ”nadrejenemu”..
Če se na nekoga dolgoročno jeziš, je treba pri sebi ugotoviti, zakaj se potem postavljaš v neljubo pozicijo (da nekomu daješ moč nad sabo – višjo pozicijo).. Če pa te pozicije recimo recimo ni, pa ugotoviti zakaj te nekaj na tej osebi sploh ”jezi”..
Drugače pa nasvet: da namesto da se vsak trenutek z vsakim konfrontiraš skozi komunikacijo svoje trenutne vsebine; ampak jih le tlačiš dol in čakaš, da se ti nabira tako dolgo, da lahko izbruhneš nato vso to zastalo jezo in nato z njo reagiraš tako, da nekoga fizično napadeš in s tem ”vse rešiš”.. To je kot, da če bi rekel ljudem: nasilje bo rešilo vse vaše probleme, ne skrbite, le dovolj jeze se vam more nabrati.. 
to je namreč potem sveta jeza.. 
Sveta jeza? Vbistvu je to bolj bes ali sovraštvo potem..
Z ”sveto jezo” lahko operirajo le ljudje, ki jeze ne čutijo več kot čustva, ki je vezano na drugo osebo..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”