Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
fosgen wrote: pri procesu se govori o integraciji custev, medtem ko gre pri EFT-ju nekako za opuščanje čustev. je tuki sploh kaksne razlike. potemtakem bi ob kombinaciji EFT-ja z procesom custva opuscal in ne integriral. je koncni efekt v tem primeru kaj drugacnejsi? moje mnenje je da gre v bistvu za isto stvar, le terminologija je razlicna. kaj pravis na to?
Sori za pozen odgovor – nisem opazil tvojega posta.
Po mojem je štos/razlika v temle:
– pri povezanem dihanju pridejo bolečinska telesa v gibanje, v sistemu pa se poveča tok energije, ki sprocesira tista, ki so dovolj “načeta”.
– Pri EFTju s simuliranjem (magari mentalnim) neke situacije sprožimo aktivacijo določenega bolečinskega telesa. Ta blokira energijske pretoke (med drugim v meridianih). S tem, ko s tapkanjem poskrbiš za sprostitev energijskih pretokov v meridianih ob aktiviranem bolečinskem telesu, ta energija BT sprocesira.
fosgen wrote:
se neki me zanima. mama ima ze dolgoletne depresije in anksioznost. v zadnjem casu pa se to samo se stopnjuje in je vse hujse. me ze posteno skrbi za njeno zdravje. poskusal sem ji priblizati proces, v upanju d bi si na ta nacin lahko pomagala, ampak je bil ves moj trud zaman. je ze v letih in nekako ni vec tako doumljiva, da bi lahko sama dala to skozi. razmisljal sem o kaksni alternativni tehniki katera bi bila bolj pisana na kozo takim, ki nimajo zadostne discipline in volje, da bi sami kaj koristnega naredli. v mislih imam kaksnega terapevta, ki bi jo nekako vodil in usmerjal. recimo kasen theta healing, bi bil primeren za spucat stvari?…al pa kaj podobnega nevem.hvala.
Močnejša je anksioznost, manj je v telesu zavestnosti. Ko jo je “dovolj malo”, nisi več sposoben izopazovati procesiranja problemov ob povezanem dihanju, ampak se s sproženimi čustvenimi stanji identificiraš in ne narediš nič – obratno; strah se lahko celo poglobi. Zato intenzivno povezano dihanje res ni primerno za vsakogar. Začeti bi bilo treba z naseljevanjem zavestnosti v telo. Najbolj enostavna vaja je t.i. jogijsko dihanje. Morala bi se pokazati kot učinkovita. Če bo temu dejansko tako, sporoči in objavil bom naslednji korak – nekoliko zahtevnejšo vajo.
Jogijsko dihanje:
Izvajamo
ga skozi nos, brez presledka med vdihom in izdihom. Desno roko
položimo na trebuh, tik pod pleksus in zapremo oči. Najprej z
vdihom napolnimo trebušni del, nato prsni (ob tem rahlo dvignemo
ramena), nato pa napolnimo z zrakom še vrat in glavo z nosom. Izdih
po obratnem vrstnem redu – v začetku pet minut, nato čas podaljšujemo..
snowcat wrote:
Sem opazila, da vsakič kadar meditiram ali izvajam kakšno tehniko, kadar ,,padem,, noter se mi razširijo nosnice. (a se reče tako slovensko ? hm….) Pač se nos razširi.
A je to nekako povezano s temi kanali, ki grejo leva desna stran nosnice ?
snowcat
Veš da na to nikoli nisem bil pozoren. Bom danes/jutri preveril, če to počnem tudi jaz