Reply To: SVETA JEZA :)
glas wrote: V določenih spisih se pojavlja tudi izraz SVETA JEZA, sicer nato ”bog” ponavadi pokonča nekoga ipd, ampak kot čustvo je vsako čustvo namreč sveto, če ga le znamo ceniti in doživljati kot sveto..
Tema je pa nekako nastala z spodnjim vprašanjem in odgovorom..Kaj pa jeza ??
Kaj s tem ??
Ali pač negativne (v splošnem dojemanju pojma besede) emocije ??
Ali jih prikrivaš ??
Ali jih iskreno izraziš in iščeš iskreno pot, da se NE PONAVLJA ??Ali se držimo pravila ,,če nimaš kaj lepega rečt, bodi tiho,, ??
snowcat
…
Poanta pojma svete jeze je očitno v
segmentu, ki ga vsebujeta oba posta:
– …nato ”bog” ponavadi pokonča
nekoga ipd…. (glas)
– Ali jih iskreno izraziš in iščeš
iskreno pot, da se NE PONAVLJA ?? (snowcat)
Gre torej za jezo, ki privede do konca
nečesa – konca neke identifikacije. Sorodno temo že imamo; na
forumu je nekje tema »dost mam«, pri kateri gre za isto stvar.
Vzemimo za primer odnos z delodajalcem,
ki te iz takšnega ali drugačnega razloga ves čas spravlja ob živce
(te jezi).
Zaradi nečesa te delodajalec ujezi, ti pa se zaradi
moči, ki jo ima nad tabo zaradi svoje pozicije (delodajalec –
zaposleni) z njim nikdar ne konfrontiraš. Jezo kuhaš v sebi, ali pa
se kasneje zneseš nad kom drugim. Greš s kakšnim frendom na
kufe/pivo, ta te malo potolaži in zedinita se, da je sicer
delodajalec navadna pizda (obstajajo seveda tudi nenavadne
), ampak od
nečesa je treba živeti, zato ga pač ne moreš niti na gobec niti
ne moreš dati odpovedi; bo že dobil svoje! Na tak način MENTALNO
sprocesiraš jezo/nezadovoljstvo in vse je videti v redu; do naslednjič.
Takšni scenariji se lahko vlečejo leta in leta.
Sveta jeza pa bi
lahko bila situacija, v kateri je delodajalec v tebi z nečim sprožil
takšno jezo/neugodje, da je na običajen način (mentalno), ne moreš
sprocesirati, ali pa da je prišlo do nekaj »običajnih« konfliktov
med vama v kratkem časovnem intervalu (nekaj dni), zato jih prav tako ne
moreš mentalno sprocesirati. Takrat se lahko pojavi oblika jeze, ki
te potegne iz takšne identifikacije. Pogostokrat traja le kratek
hipec, sledi pa reakcija, ki lahko sodi v njen kontekst (delodajalca
počiš na gobec, daš odpoved in tega v nobenem trenutku ne
obžaluješ
), ali daš odpoved mrtvo hladno, ali pa celo ne narediš
nič, ampak se v hipu deidentificiraš (problem prek te jeze
sprocesiraš čustveno), kar pomeni, da se te v bodoče stvari, s
katerimi te je delodajalec prej spravljal ob živce, preprosto več
ne dotaknejo.
tadej pretner2014-07-30 19:48:53