Reply To: OSHO
Nataša wrote:
lajf sam je povsem dovolj in edini pravi… z vsem, kar “naključno” pride vanj.
pomoje seweda.V osnovi se strinjam, samo težava je v tem, da v življenja večine ljudi pride bolj malo stvari, ker s svojimi ego mehanizmi preprečujemo, da bi lajf tekel, da bi se sploh kaj novega zgodilo … v glavnem smo rigidni, držimo se znanih mehanizmov bivanja in se upiramo spremembam. Seveda vsi glasno vpijejo, da bi spremembe radi, samo starega pa vseeno ne bi spustili.
aha.
sam lej…
omenila si lajfe večine ludi…
jaz tudi že s prvim postom prej…
ga bom pastnil:
to se je tut meni zdel učasih čudno.
razložil sem si po swoje.
pomoje
na “zahodu” kljub absolutni razštelanosti ljudje nekje v sebi imamo
željo ali potrebo, ali slutnjo ali kej tacga… da ne bi blo šwoh mal
negovat tut ene vrste svojo duhovno plat.
zahodne dominantne religije
so pa ostale totalno za časom. tuki mislim predvsem na vse stotine
oblik krščanstva, itaq pa nisem detajlni poznavalec niti ene tako
religije, kot katerekoli druge ideologije. hočem rečt, da s svojimi
pristopi niti slučajno niso dosti hitro sledili potrebi folka in te
religije so vztrajale predolgo z totalno srednjeveškimi idejami, ki pa
jih celo zaodnjak ne more več kupiti. informacije, ideje, apetiti pa so
rasli. če tuki prištejem nezadovoljstvo zahodnjaka z svojo lokalno
reliijo, a istočasno ima potrebo po nečem, da stopi v čredo in uživa v
varnem polju skupinske ekstaze, se je pač obrnil na vzhod.
sej generalno gledano itaq s tem ni naredil nič. eno avtoriteto je zamenjal za drugo, v obeh pa išče neki zase-izven sebe.
ampak okej… se je pač obrnil na vzhod…
da se masovno potuje po indiji, mi je tudi logično oz. vsaj do neke mere razumljivo.
po
eni strani s potovanjem na vzhod zahodnjak zamenja okolje in s tem
izključi cel kup motečih elementov iz zahoda oz. iz vsakdanjega lajfa.
to je ziher res.
ampak glavni razlog pa se mi zdi, da npr. v indiji se duhovnost čuti že v zraku, na vsakem koraku.
tega
pa na zahodu ni. na zahodu je nekdo loh celo neki svečenik, župnik, …
pa ga komot vidiš tut na fuzbal tekmi, gostilni in menda tut u
kuplarajih, hahahhahaah
skratka… na zahodu tovrstne duhovnosti ni čutiti na ulici in vsepovsod.
tovrstne pravim zato, ker na zahodu laufajo druge vrste duhovnosti in ideologije.
poglej
samo trovske centre. verjamem, da veliko folka gre v trgovski center
tudi 20 km daleč z jasno namero kupiti nekaj, kar bi lahko dobil za
vsakim ovinkom. torej… tudi v šoping želi iti tja, kjer šoping vibrira
v zraku. podobno je z duhovnostjo in zato se mi zdi, da se toliko
potuje tja.
pa zdej sem tut mal zanemaril, da je to istočasno tut
dopust, pa mal nabijanje ega, če pomislim, da jih večina potuje tja s
fotoaparati.
poleg tega, če nekdo pride iz npr. indije iz kakega
ašrama, kjer je bil ene par petkov, da se počuti jako duhoven in živi v
prepričanju, da je na pravi poti…
sej kdor pa ne hodi tja, se pa lahko tut na zahodu ujame na isto finto.
kupi par knjig kakih oranžnih pajacov in misli, da je zmagal.
če pa pogledam mal okol sebe, pa ne vidim lih nekega hudega efekta vsega tega.
okej… če smo pri ošotu, ki ga sicer ne poznam…
ampak… koliko ljudi pa živi, kar ošo uči?
skratka… use skupi je brca v temo.
na
pir it je defenitivno komot veliko boljša izkušnja, kot brat citate
kogarkoli, če jih pol ne živiš, da bi jih vsaj tut v praksi preveril, če
zate je to to… ali to ni to…
ma člouk u bistvu sploh nič ne želi najdet…
rad bi vse po starem, a istočasno bi rad bil še napol razsvetljen.
sej sliši se fajn, samo nisem pa ziher, da je to tako.
skratka…
ostane ti to, da živiš kot te je učila mama, hodiš u nedeljo k maši in se prepričuješ, da je use uredu in da drugače ne gre in ne more biti.
ostane ti, da šibaš u indijo, si poiščeš kakega oranžnega pajaca in namesto u nedeljo k maši šibaš za njim…
ostane ti, da ostaneš tukaj in bereš modrosti raznih ošotov… in se zato imet za pametnega in duhovnega….
ostane ti opcija živet, kot učijo ošoti… (pravim živet… ne več samo brat)
pa res kdo živi?
če je ošo prodal stotine milijonov knjig, ima sledilcev koliko milijonov, ki res tako tudi živijo…
ampak…
koliko tistih, ki u nedeljo hodijo k maši… in koliko tistih, ki berejo in hvalijo ošote… in koliko tistih, ki
živijo, kot ošoti učijo… ….. je to pripeljalo tja, kamor si želijo???
seweda se lahko farbajo, da so duhovni in hepi hepi…
pa so res?
ne vem… in me niti ne zanima.
tako za tiste, ki hodijo u nedeljo k maši, kot tiste, ki berejo ošote, kot tiste, ki živjo ošote…
moj point je ves čas… da živiš po swoje…
in če živiš po svoje, imaš na razpolago vse kar rabiš v svoji okolici.
kar nimaš… se v obliki naključij pojavi…
in na te stvari je fajn biti pozoren in jih ne zavreči.
in ja… pojavijo se tudi ošoti in še marsikaj…
ampak… na vsakemu je, da predela to skozi svoje filtre in tudi izkušnje…
in zato… je pomoje okej se mal ustavit na čase in naredit kako inventuro, da se ne izgubiš v poplavi vsega ali nevede v kaki čredi.
in tako razni ošoti kot lokalni župniki sicer kolikor mi je znano vsi zagovarjajo, da se je treba obrnit vase… ali k bogu ali kakorkoli že…
ampak istočasno pa se bolj ali manj agresivno ponujajo na tržišču in z raznimi forami napeljujejo, da se brez njihove pomoči vase obrnit ne moreš.
bulšit.
za hec sem dal tudi idejo komunizma… vsi po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah…
in ja… res…
vsak naj po swoje 
lahko pa vsak tudi pogleda okoli sebe in se vpraša…
kam je pripeljalo vse tiste, ki so sledili lokalnemu župniku….
kam je pripeljalo tiste, ki so sledili ošotom…
kam je pripeljalo tiste, ki so ošote samo brali…
in kam je pripeljalo tiste, ki so živeli po svoje.
zdej… v teh primerjavah nisem imel v mislih rollsov ali ničesar materialnega…
lahko pa tudi…
kriterije za primerjave si itaq lahko izbere tudi vsak sam… na podlagi tistega, kar mu je osebna prioriteta u lajfu.
in tudi te primerjave… so del tistega, kar pravim, da imamo vse, kar potrebujemo v svoji okolici.
in s primerjanjem nimam v mislih nobene sodbe ali ocene nikogar…
pač… si njihove lajfe kot stranski opazovalec sposodiš kot učbenik… ali kako ošotovo knjigo, ali kej na ta način.