Reply To: Sam svoj terapevt?

Član

ozelot wrote:

AVATAR je napisal/a:

AVATAR je napisal/a:

Danes sem smotan.

V bistvu nisi smotan.

Tvoj problem, ki si ga na nek način nočeš priznati, je ta, da si končal na stolu.

Obstajajo celo tvoje izjave, da je to v tvoje dobro in si celo zadovoljen s tem stanjem. (( Nihče mi ne bo kvačkal, da je to res ))

Dejansko pa bi se rad tega stola rešil, pa če tudi bi od samega Hudiča dobil pomoč, da te postavi na noge.

Na vprašanje od Snowcat; Kaj si v resnici želiš…

V sebi si želiš, da bi se lahko vrnil skozi čas in preprečil to, kar se je takrat zgodilo.

Kdo bi vedel.

Pravzaprav sem bolj kompleksen kot se zdi na 100. pogled. Takrat ko sem se poškodoval se mi je uresničilo veliko želja in nekatere osnovane na poškodbi se mi še sedaj izpolnjujejo. To ne morem zanikat. Glede na svoj karakter ki mi povdarja maščevalnost pa ne morem odpustiti da sem se dal tako zlahka polomit. Jest sem vedno rekel da sam ne grem v grob in tudi ko me je obkolilo 15 fantov pred diskotam sem reku da bom vsaj enega sabo vzel in tako je bilo. Tu v tem zadnjem primeru pa enostavno nisem imel šans in to mi ne da miru.

Včasih malo za šalo malo zares obrnem kako karto…ponavadi so to kake angelske al kak podoben šmorn…večkrat sem poslušal Basharja, mojstre, terapevte,..In vsi sprašujejo: “česa si tvoje srce iskreno želi?” Jaz večkrat poizkušam to ugotovit a sem nekako preveč razumski. Že ko mi uspe ujet občutek srčne smeri je nekako ne zmorem prevest v razum da bi jo lahko definiral. Skratka moja pamet ne ve kaj si srce želi. Zaenkrat si želim miru v sebi edino to vem.

Če je človek privezan na stol, mu nobene uresničene želje ne pomagajo.

To je isto kot revščina, okoli sebe imaš vse kar ćloveku srce poželi, vendar tega ne more uporabiti – vzeti.

Ne vem, to o notranjem miru, ki ga toliko žvekajo duhovneži…

Človek ima vedno v ozadju občutek tesnobe, primarna osnova te tesnobe je, ker se zaveda svoje minljivosti, ve da bo umrl.

Sekundarni del tesnobe pa predstavljajo neizpolnjene potrebe – hrepenenja – hotenja – želje – namere, in tega občutka tesnobe iz ozadje se človek enostavno ne more znebiti.

JA, povezano dihanje, meditacije ter ostale stvari – zadeve s katerimi bi se naj ZAMOTIL, začasno pozabil na prisotnost tesnobe, vendar ga ne moreš, dokler ne narediš – izkusiš, to kar želiš.

Oshota nisem nikoli bral, ali sledil njegovim naukom, mi pa je ena njegoa izjava precej smiselna…

Da človek, ne more napredovati v svojem življenju, dokler ne izkusi – poteši to po čem ga žeja.

Isto je pri tebi, vse to kar žvekaš – s čim se ukvarjaš, da bi se nekako izvlekel – pomiril nima efekta, nima dejanske uporabne vrednosti, tako ostajaš v polju tesnobe, ker stvari – zadeve ne gredo naprej.

Saj poznaš tisti mučen občutek, da si nekje obstal in se ne premakneš naprej.

Lepo je če deliš