Reply To: Sam svoj terapevt?
Nadaljevanje komentarja iz moj’ga prejšnjega posta:
Ko pravim, da kvantne metode niso
usmerjane iz ega, je treba reči še to, da jih kot take ne uvrščam
v rudarsko delo. Štos je le v tem, da resnično orenk delujejo šele
potem, ko imaš za sabo nekaj rudarskega dela, tu pa mislim predvsem
na različne tehnike povezanega dihanja, kombinirane s telesnimi
položaji (zhan zhuang) ipd. Zhan zhuang poze recimo najdeš na
internetu, ampak obstaja ena finta v dihanju, s katero lahko njihov
učinek pospešiš, saj se ti začne besno tresti trebušna stena, s
tem pa se pospešeno sproščajo čustveni programi iz trebušnih
možganov. Ker so del ega, so pri vadbi odpori, pa tudi sicer so
nekatere izpeljanke povezanega dihanja zahtevne, vsaj če jih izvajaš
na optimalen način – zato pravim rudarsko delo.
janko wrote:
čeprav sem po eni strani prepričan, da ne more nihče narediti ničesar, da to ne bi bilo tudi nujni del procesa njegovega razvoja, sem po drugi strani tudi prepričan, da motivi in cilji, ki jih želiš doseči s tem preproramiranjem niti slučajno niso nujno korak v pravo smer. popolnoma možno se mi zdi celo, da je to lahko iskanje dlake v jajcu ali še huje… da misliš, da si na pravi poti, u bistvu pa si na enem križišču falil… in greš spet loviti svoj lastni rep…
samo okej… v tem primeru lajf ali nekdo že… poskrbi za opozorila, signale…
skratka…
Pod temle tekstom se absolutno podpišem. Nisem za noben način
ego preprogramiranja.
janko wrote:
jaz osebno… toplo priporočam sam sebi kdaj več iti na pivo
no, za vsak slučaj dodajam, da iti na pivo ne pomeni nujno samo sedet in pit do nezavesti, ampak sem bolj imel v mislih, hoditi naokoli z odprtimi očmi, odprtega duha, skupaj z vsemi rukzaki, strahovi in navideznimi željami……
Da nauš mislu, da ti u rit lezem, ampak tvoje kontinuirano
propagiranje alkohola ni ovira, da te ne bi doživljal kot enega
najbolj duhovnih tipov, kar se jih je kdajkoli pojavilo na temle
forumu.
janko wrote:
skratka…
rudarjenje lahko ja…
ampak v smer spoznavanja sebe oz. svojih pravih želja… ali želje duše ali whatever…preprogramiranje… pa je pomoje popolnoma neopazen in spontan dogodek oz. proces, ko stopiš na pravo pot.
No, to je vrsta rudarjenja, o katerem govorim.
janko wrote:
ko pa omenjaš GGja, pa ga sam razumem očitno malo drugače.
naj pa povem, da nisem lih tak njegov fan ali poznavalec (ali kogarkoli drugega) kot se mogoče zdi.
u resnici nisem prebral niti ene njegove knjige.
res sem bil na neki seminarjih in prebral nekaj zapiskov, ampak generalno gledano pa nisem njegov slepi sledilec. se mi pa nekaj stvari v negovem učenju zelo dopade in sem jih vzel tudi za svoje.
njeogvo delo razumem predvsem in samo kot spodbujanje vsakega posameznika, da širi in razvija svojo osebno zavest… in posledično tudi kolektivno…razlika med GGjem in mnogo ostalimi, ki nekaj učijo po mojem mnenju je, da GG ne zagovarja, da je pomembna pot in ne cilj…
ampak, da je pomemben cilj… in za dosego tega cilja tudi priporoča pot in na tej poti tudi orodja za lažje doseči ta cilj.
v tem primeru bi št. nizi pomenili pomoč pri sesuvanju tistih receptorjev, ki rušijo uspeh željenega cilja.
meni se zdi npr. bistveno boljša prispodoba za GGjevo učenje njegovi predlogi dnevnih koncentracij, kot št. nizi sami.
ampak seweda… GG je pač znan po številkah…
škoda. ker to je kot npr., da bi od dire straitsov poznal samo komad twisting by the pool in na osnovi tega komada ocenil straitse kot fake rokenrollerje.
Tudi jaz nisem poznavalec Ggja. Imam
kup njegovih skript v e obliki, a sem prišel najdlje do 30 strani.
Po eni strani najdeš notri stvari, kakršnih drugje ne, ali pa vsaj
redkokje (recimo točka v timusu, prek katere »prestopiš« v drugo
realnost ali pa recimo to, da se prek pete čakre povezujemo s
programi matrixa, po drugi strani pa ločuje boga od sebe, njegove
tehnike mentalnega dela pa vsebujejo kupe mentalnega nakladanja –
moj pomislek: ko mentalno nakladaš, te to meče v beta možgansko
stanje, v katerem pa bistvene spremembe niso mogoče. Ampak, kot sem
rekel, nikakor nisem poznavalec njegovega dela in morda ima tudi
štose, ki bi mi bili všeč – tiste cifre sem dal itak sam kot
primer.
Zdaj pa še komentar tistega, kar sem odebelil – zgoraj precej
pišeš o problemu, če cilje postavlja ego. Ampak kdo drug kot ego
postavlja cilje, če primarna ni pot, ampak cilj?
janko wrote:
in če mene uprašaš… s tem tudi vsak posameznik do neke mere oblikuje ali preoblikuje boga samega.
ker… pomoje se razvija skupaj z nami tudi bog 
(no, ta zadnji del je iz mojega zelnika. razen, če je to tudi že GG ali kdo drugi kje rekel. sam nisem še nikjer zasledil)
Tole sem včasih »uporabljal« na
predavanjih, omenil pa vsaj v dveh knjigah tudi jaz, pa tudi našel v knjigi enega Avstralca, katerega priimka se ta hip ne spomnim.
Če si nekaj
zamisliš, a tega ne storiš, sčasoma na idejo pozabiš. Če pa to
tudi storiš, jo izkusiš, skupaj z vsemi posledicami. In ker je bog
zavest, lahko pridobiva izkušnje le prek naših neumnosti. Evo, in
zato so mi recimo čist mim razni jogiji, ki recimo dneve in dneve
meditirajo in poprdevajo pod kakšnim drevesom in iščejo nirvano al
kwa že. Vsak ima neke talente – svoje poslanstvo upraviči/izpolni,
če jih v sebi najde in razvije, ne pa da mu gre po glavi le to, kako
jo bo čim prej odkuril nazaj k bogu oziroma se zlil z univerzalno
zavestjo.