Reply To: Praznina
Končno nekdo, ki me razume oz. ima isto težavo 
Nam je zadnjič v šoli Marjan pri vaji dejal, naj si zamislimo kak travmatičen dogodek iz preteklosti in ……nič od nič…. samo slike, zvoki, nič pa čustev, in ko je bilo treba kao podoživet v mislih ta čustva, sem jaz le vrtela slike – kot nemi film….pa nihče ni razumel.
In gledam sošolce, kako se vživijo in jočejo in vsega je, jaz pa ravna črta. Ne vem, kaj to pomeni, da je moje srce tako zaprto, zablokirano ali sem še nepripravljena to razreševat? Nič kaj prijeten občutek…. prijel bi se za nekaj, pa se nimaš za kaj 