Nenavadni načini zdravljenja ;o)

[tadej pretner]

Leta 1988 je imel dr. Francis Fesmire pacienta, ki se mu je tri dni skupaj kolcalo (tudi 30 x v minuti). Vrli Francis je poskusil vse živo, da bi nu pomagal, pa ni delovala nobena stvar. Nazadnje se je domislil, da bi kolcanje lahko ustavil s stimulacijo klientovega živca vagusa. To je naredil tako, da je pacientu vtaknil prst v rit. Pacient je takoj nehal kolcati. (Vir: J. Liebmann, Ph.D. J. Nardi Egan: Body signs: How to be your own diagnostic detective)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[janko]

swašta…
sem mislu, da se prijem, ki ima za posledico, da imata oba prst v riti imenjuje predigra, ne pa zdravljenje

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Še dve hudi iz istega vira – (torej:
J. Liebmann, Ph.D. J. Nardi Egan: Body signs: How to be your own diagnostic detective):

– Hipokratov nasvet za tiste, ki imajo slab ustni zadah: Ločeno zažgite glavo zajca in tri miši; pepel pomešajte z marmorjevim prahom in s tem natrite zobe in dlesni. Čez nekaj časa usta sperite z belim vinom, v katerega je bilo namočeno seme kopre, anisa in mirte.

– Rimski pisec in filozof Plinij Starejši je za čiščenje zob priporočal pepel iz kozjih parkljev. Ta recept je bil nekoliko manj nagravžen od enega drugega, ki je bil v tem obdobju povsem običajen: Izpod repa ovce vzemi malo dreka, naredi iz njega kroglico, jo posuši in zdrobi v prah. S tem prahom potem očisti zobe.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[strelka]

Čeprav:

…konckoncev je to ene sorte oglje …,

medicinsko oglje …

me bi pa zanimal ..zakaj pa lih drek ovce …?

strelka2014-05-12 15:24:48

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[janko]

strelka wrote:

me bi pa zanimal ..zakaj pa lih drek ovce …?

zato… ker medvedov ni dober.
iz samo enega čist simpl razloga… ker medved nima repa

+++++++++++++++++++++++++++++++

sem pa jes resno mislil, da me zajebavajo že ko sem bil ene 10 letnik.

gledal sem on line, kako so zdravili ječmen pod očesom…
sej se ne spomnim točno, ampak nekak tko je blo, da je eden z nožem neki mahal po zraku… in pljuval se je tut umes med to operacijo…
zdravilna debata je pa šla nekako tkole:
baba kaj delaš?
ječmen žanjem…
baba lažeš…
ječmen žanjem…
ma res se ne spomnim točno.
skratka… ni minilo niti 10 let in ječmena pod učom res ni bilo več.

bilo je pa to na blokah…
to je edini kraj na swetu, kjer so ciganom konja ukradli.
in ko prideš na bloke, ti porinejo drek u roke…
ko pa greš iz blok… ti pa še tist drek uzamejo iz rok…
nej mi ps crkne, če ni res

Lepo je če deliš

[strelka]

Še mal zdravljenja …

Tako so zdravili v Prekmurju:

Bradavice na koži so zdravili tako, da so vzeli sukanec in
nanj naredili toliko

vozlov, kolikor je bilo bradavic. Sukanec so nato zakopali v
zemljo pod kap. Ko je sukanec

strohnel, so izginile tudi bradavice.

Odrgnine po telesu so hitro minile, ce si je poškodovanec
polagal nanje jagodovo

listje ali obkladke z namiljenimi
krpami.

Puščanje krvi:

Pušcanje krvi s sekanjem žil je bilo ves cas prisotno v
Prekmurju. Imelo je dolocena

pravila. Najvažnejši sta bili starostna doba in cas pušcanja
krvi. Do sedemnajstega leta

starosti so pušcanje krvi odsvetovali, ker so menili, da s
tem mlad clovek izgubi moc.

Menili so, da je venepunkcija ugodna za izboljšanje vida,
bistrenje možganov, bolezni

želodca, dober sen in sploh ob visokem krvnem tlaku.
Najpogosteje so kri pušcali v

poletnih mesecih, prepovedano pa je bilo to poceti pozimi, v
ostrem mrazu. Prav tako ni

bilo priporocljivo, ce je bolezen trajala dalj casa, ce je šlo
za vnetje in po obilnih obrokih.

Pred venepunkcijo so morali biti bolniki dva dni v kopališcu
ali se ta cas doma kopati v

topli vodi, niso smeli piti vina in jesti mocnih, mastnih
jedi. Ljudje so bili prepricani, da

ima pušcanje krvi tudi druge prednosti: po njem so bili
razposajeni, niso se jezili in v

družini so se bolje razumeli.

Seveda je bila pomembna kolicina odvzete krvi: najvecja
dovoljena doza je bila

dva decilitra. Centri za pušcanje krvi so bili v kopališcih
in to delo so opravljali specialni

kopališcniki – padarji s posebnimi
napravami.

Popularno je bilo tudi nastavljanje pijavk. Nastavljali so
jih ljudje, ki so imeli

smisel za domace zdravljenje. Pijavke so pobirali po
mrtvicah Mure in drugih potokih

ter mlakah. V Prekmurju jih je bilo v izobilju. Dali so jih
v posode in jih hranili doma.

Pijavke so nastavljali pri glavobolu, visokem krvnem
pritisku, revmatizmu, zobobolu,

skratka, pri mnogih boleznih. Z njimi so si pomagali tudi pri
krcnih žilah in ranah na

nogah. Ko se je pijavka napila krvi, so jo potresli s
pepelom, tako da je odpadla. Potem

so jo izželi, kri je iztekla, položili
so jo nazaj v posodo, kjer je cakala na naslednjo žrtev.

Ko so koga bolela ušesa, si je moral vanje po kapljicah pušcati
sok iz netreska.

Namesto netreska so uporabljali tudi žganje in toplo olje,
ki so ga spušcali v uho prek konice toplega svedra. Pri mocnih bolecinah v ušesih
so poiskali mater dojnico, ki je

vbrizgala svoje mleko v bolece uho.

Bolne oci so izpirali s svojim lastnim urinom, uporabljali
so tudi trtni sok v

kapljicah. Dobili so ga tako, da so ob pomladnem rezu trte
nastavili na odrezane veje

steklenicke, v katere se je nacedil trtni sok. Uporabljali
so ga pri ocesnih vnetjih. Bolne

oci so si mazali tudi z medom in uporabljali obkladke s svežim
mlekom. Znano zdravilo

za vnete oci je še danes koprov
(kamilicni) caj za izpiranje. Ko se je pojavila na oceh siva

mrena, so si izpirali oci s sladkorno
vodo ali pa so si v oko trosili zdrobljen sladkor.

Vir:

http://www.muzejsem.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_10_zadravec_ljudsko.pdf

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[strelka]

To baje velja za savinjsko regijo Braslovče.

Konček odrezane obešenčeve vrvi so si

ljudje na deželi skrbno spravljali, baje
jim je prinašala srečo.* Pri Pli-

niju Mlajšem beremo, da je starim vračem
obešenčeva vrv rabila kot

simpatetično sredstvo: »obešenčeva vrv,
ovita okoli glave, prežene gla­

vobol«,^ vrv, s katero je bil križani
privezan na križ, ovita okoli vratu,

pa prežene štiridnevno mrzlico.’

Ječmen so na deželi od nekdaj zdravili s toplimi
kamiličnimi ob-

kladki. Starejše je simpatetično
zdravljenje: prste desne roke rahlo

usločijo, tako da ima dlan podobo srpa. S
tako usločeno dlanjo se tri­

krat zamahne nad ognojkom vek in vsakokrat
govori besede »ječmen

žanjem« (Braslovče).

Vir:

link članka: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/slovenski_etnograf_33_34_ludvik_anticno.pdf

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki