Reply To: PROCES PRISOTNOSTI

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote: Ob določenih situacijah začnejo možgani izločati neko snov, ki nam da občutek slow motiona. V glavnem, pri umiranju pride do izločanja te snovi skoraj vedno – zato tisti, ki so “preživeli” klinično smrt rečejo, da se jim je pred očmi odvrtel film celega življenja. V bistvu to traja le trenutek, občutek pa imaš, da blazno dolgo.

Tega nisem vedel, je pa zelo zanimivo. V trenutku pa, kot sem to prebral, me je spomnilo na biblijski stavek, ki pravi, da je “pred Gospodom en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.” (2. Pt. 3:8)

Čeprav gre tukaj lahko za čisto simboliko, saj Ap. Peter sokristjane v kontekstu spomni na božjo potrpežljivost, pa gre morda tudi za dejanski zapis, ki pa vsaj meni pove naslednje:

1. da je MORDA tudi izven 3D prostora ČAS, le da teče izjemno počasi (skladno z biblijskim zapisom). Zanimivo, da tik ob črni luknji časa skoraj NI, kar pomeni, da drugod očitno je. Navsezadnje tudi znanstveniki potovanje po vesolju in medsebojno oddaljenost planetov opisujejo s časovno enoto, ko pravijo, da bi za potovanje do določenega planeta potrebovali x SVETLOBNIH LET (to je ČAS, kajne?)

2. pojasni določene izpovedi regresirancev, ki pravijo, da je posamezno ZEMELJSKO življenje bolj podobno KRATKI odrski igri, kar spet nakazuje na časovno komponento. Če namreč lahko duša na tak način označi zemeljsko življenje, ga mora očitno z nečim PRIMERJATI: “hitro” hitrost časa na zemlji s “počasno” hitrostjo časa v duhovnem svetu? Seveda pa se tudi tule srečamo z Einsteinovo relativnostno teorijo, in sicer za človeka na zemlji njegovo življenje izgleda bistveno daljše kot za dušo, ki ga opazuje z duhovnih ravni. Zanjo je življenje zelo kratko, pravzraprav po biblijski primerjavi časa, za dušo povprečno zemeljsko življenje (recimo 80 let) znaša natančno 115 minut, kar je MANJ KOT 2 URI!!! Ko torej čovek zboli in se recimo z boleznijo bori “dolgi” dve leti, preden na koncu umre, to za dušo pomeni, da je bolezen oz. “odhod” trajal MANJ KOT 3 MINUTE!!!

Takšen pogled na stvari, čeprav morda v osnovi napačen, vseeno precej bolje približa določene duhovne koncepte, po katerih se duša hodi na zemljo v inkarnacijah učiti določenih “lekcij”. To morda tudi pojasni, zakaj se hodijo duše teh “lekcij” učit na zemljo, ne pa kar v duhovnem svetu: ker bi v absolutnem smislu “lekcije” v duhovnem svetu trajale predolgo, na zemlji pa bistveno krajši čas (rekli smo, da pičli 2 uri ali še manj), čeprav v relativnem smislu (za človeka) ti slabi 2 uri še vedno trajata precej dolgo…

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš