Reply To: Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina › Reply To: Praznina
tadej pretnerČETRTI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI
V tretjem tednu smo ozavestili kopico destruktivnih/negativnih prepričanj o sebi, v četrtem pa si oglejmo, kakšni so primarni občutki, ki jih ta prepričanja v nas vzbujajo. Ni težko prepoznati, da igra med negativnimi prepričanji glavno vlogo identiteta žrtve, občutek nemoči, ki se nanaša na odnose, življenjske okoliščine … A identiteta žrtve privede do dveh klasičnih občutkov, povezanih z vrednotenjem sebe – sramom in krivdo. Preko tih dveh občutkov bomo torej v četrtem tednu skušali dodatno ozavestiti naša negativna prepričanja in situacije, v katerih se manifestirajo.
-Prvi dan: napiši vse situacije, ki se nanašajo na doživljanje svojega telesa, v katerih občutiš sram (recimo: ko sem v kopalkah, se vidi, da imam celulit in me je tega sram).
-Drugi dan: napiši vse situacije, v katerih čutiš krivdo zato, ker ne izpolniš pričakovanj drugih.
-Tretji dan: napiši situacije, v katerih se sramuješ samega(same) sebe zato, ker si manipuliral(a) z ljudmi, lagal(a) …
V vseh primerih gre seveda spet za dele sebe, ki jih ne sprejemamo – seveda tudi v primeru iz tretjega dne. Lažemo in manipuliramo namreč zato, da bi bili sprejeti/uspešni v svetu odraslih, a pri tem zatajimo (ne sprejemamo) svoje čustvene nedolžnosti. Ko to razumemo in damo prednost svoji biti (jo sprejmemo), spontano odpade vsaka »potreba« po samooptoževanju ali kesanju.
Četrti dan, peti, šesti in sedmi dan zato naredimo enako vajo, kot v tretjem tednu:
-Globoko se sprostimo, na način, na katerega nam je to najlažje, dosežemo globoko meditativno stanje.
-Z zaprtimi očmi pred seboj vizualiziramo veliko ogledalo, ki ima lastnosti, kot ogledalo iz pravljice Sneguljčica; vse ve. Zaželimo si, da v njem zagledamo vizualni lik prepričanja, ki nas zelo bremeni (to je del nas, ki ga ne sprejemamo, nanaša pa se na samovrednotenje-verjetno ga bomo »zagledali« kot nekaj temnega). Pri tem ni pomembno, kako je to »breme« nastalo.
-Nekaj časa ta prizor opazujmo, v želji, da bi ga čim bolje razumeli (da bi bili srečni, moramo sprejeti vsak del sebe, tako »dober«, kot »slab« – dobro in slabo je le sodba, ki se nanaša na del nas).
– Stegnimo roke, objemimo nesprejet del sebe, ki smo ga videli v ogledalu in ga nežno prižemimo na srce.
S procesom dihanja sicer normalno nadaljujemo (zjutraj in zvečer po 15 minut), izjava za bujenje za ta teden pa je: Povsem se sprejemam se takšno (takšnega), kot sem.