Reply To: Kvantni pristopi samorazvoja
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Kvantni pristopi samorazvoja › Reply To: Kvantni pristopi samorazvoja
snowcat :) wrote:
……Zakon gravitacije pomeni, da predmet, ki ga spustiš z rok, lahko leti samo proti tlom in NIKAKOR DRUGAČE!….
Robert, iz vidika Trasurfinga ne bi se strinjala s Vašo trditvijo. Iz vidika Biblije, tudi ne. Edino, če smatrate, da Jezus, kadar je hodil po vodi, se gre za metaforo, simboliko, prispodobo in ne DEJSTVO.
snowcat
No, pri Jezusovi hoji po vodi LAHKO gre morda tudi za metaforo, še bolj verjetno pa za zmožnost vzpostavljanja torzijskega polja, s katerim je uspel zabrisati meje med manifestirano in nemanifestirano realnostjo. Drugače, s kakšno drugo razlago, ki bi slonela na tem, kar vemo sedaj v tem trenutku si sam težko razložim konkretno takšen “čudež”, ali pa recimo, ko je vodo na svatbi spremenil v vino itd.
Sicer pa kaže, da NI samo Jezus znal hoditi po vodi. Znajo tudi nekateri novodobniki. Dokaz si oglejna linku http://www.genspot.com/video-1237/hoja-po-vodi-neverjetno-criss-angel.aspx, kako pa je v tem uspel, NE VEM, me pa zanima, če sem iskren:) Sicer gre lahko tudi za iluzionizem, ampak vseeno mi je zelo zanimivo tole. Je “trik” morda v tem, da nekako “prepriča”, da očividci pač vidijo, kar “hočejo” oz. “želijo” videti in potem pač vsi to vidijo… Ne vem, ampak če je temu tako, kako to, da potem lahko JAZ to vodim na posnetku, če pa v to načeloma DVOMIM… Torej se je RES zgodilo, da je tip hodil po vodi (na posnetku), samo ne vem KAKO Torzijsko polje morda? Ne vem… Ali pa gre za to, da moraš preprosto VERJETI, da lahko hodiš po vodi. Enako je pri ohranjanju žlice na čelu. ČE VERJAMEŠ in prav NIČ NE DVOMIŠ v to, se zgodi “čudež”: žlica stoji na čelu, ne da bi padla dol, in obratno: ko dvomiš v to, ti zlepa ne bo stala na čelu. V zvezi s tem je tudi Jezus opozarjal svoje učence, ko je omenjal termin NEVERE (Vi MALOVERNI…).
Je še ena znanstvena razlaga, kako lahko pride do tega, da hodiš po vodi, vendar pa je nekako neizvedljiva zaradi vzroka, navedenega na koncu. Poznamo v glavnem dva načina gibanja po vodi. Eden izkorišča vzgon in mu drugače rečemo tudi plavanje, o čemer ni potrebno izgubljati besed, drug način pa izkorišča površinsko napetost. Nekatere žuželke hodijo po vodni gladini, ne da bi si s tem močile noge. Zaradi površinske napetosti si lahko vodno gladino predstavljamo kot opno, na katero je mogoče postaviti DOVOLJ LAHKE predmete, ne da bi se le-ti potopili. Vemo, da je sila površine sorazmerna z obsegom stične ploskve. Torej, če bi imeli dovolj velika stopala z dovolj velikim obsegom bi lahko načeloma lepo stali na vodi in po njej tudi hodili. Na žalost bi bili dovolj veliki čevlji hkrati preveliki za dejansko uporabo. Žuželkine nožice so sicer precej drobne, vendar so žuželke, vsaj nekatere, dovolj lahke za lebdenje po vodni gladini. Upoštevati moramo tudi, da še na najmirnejši vodi lahko opazimo valove, četudi majhne, ki onemogočajo že predmetom velikosti nekaj deset centimetrov, da bi s pomočjo površinske napetosti lebdeli na gladini. Če so valovi preveliki, se namreč vodna gladina ne obnaša več kot opna.
Obstajajo tudi drugi načini za hojo po vodi. Enega izmed teh uporabljajo kuščarji Basilicus Basilicus, ki živijo v Srednji Ameriki. Njihova tehnika teka po vodi je bila dolgo skrivnost, vse dokler je pred časom skupina fizikov ni zadovoljivo razložila. Kuščar pri teku udarja z nogami tako močno po vodi, da le-to dovolj sunkovito odrine in med vodo in stopalom ostane nekaj zraka. Voda sicer že v naslednjem trenutku zapolnjuje prostor z zrakom, vendar če kuščar stopalo umakne dovolj hitro, ga voda ne omoči. Zakaj kuščar na ta način ne potone? Delno zaradi tega, ker ga že močan udarec noge ob gladino potiska navzgor, predvsem pa zaradi tega, ker tudi, ko je stopalo v vodi, z njo ne pride v stik in se od nje preko zračne plasti še vedno krepko odriva. Ta sila je precej večja od navadnega vzgona, ki bi deloval, če bi voda nogo popolnoma zalila. Žal pa takšen način gibanja po vodni gladini zahteva očitno precejšno hitrost. Ocenjeno je bilo, da bi se človek moral gibati vsaj s 30 m/s (110 km/h), da bi lahko tako kot ta kuščar švigal po vodi. To pa nekako človek (še) Ne zmore. Pa tudi na zgornjem videoposnetku tisti tipček prav ležerno hodi po vodi, kar pomeni, da zanj to pojasnilo ne velja.
ROBERT ZUPANČIČ
Robert Zupančič2014-02-11 11:52:31