Strast

[ozelot]

Večkrat se omenja strast kot pomembna komponenta sploh pri kreiranju realnosti… Pa me zanima kako se strast okrepi, neguje,.. kako jo sploh prepoznaš v sebi, kaj je prava strast,..

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

ozelot wrote: Večkrat se omenja strast kot pomembna komponenta sploh pri kreiranju realnosti… Pa me zanima kako se strast okrepi, neguje,.. kako jo sploh prepoznaš v sebi, kaj je prava strast,..

Ozzie,
po pravici povedano, še nikoli nisem razmišljal o tem, kaj strast
sploh je. Nič ne de, bom pa zdele.

Pri
človekovih čustvenih zaznavah običajno govorimo o dveh ravneh:

– Prva
je polarna in se dogaja prek filtra dobro/slabo, ki nastane na osnovi
naučenega in izkustveno. Govorimo
o čustvenih zaznavah na ravni druge čakre.

– Druga
raven je povezana s popolno odprtostjo srca
in
primerno uravnoteženostjo prvih treh čaker. Ko je srce odprto, ti za
prijetne občutke niso potrebni zunanji stimulansi, popolnoma si
odprt izkušnjam in jih dojemaš brez filtrov. Ta raven nima
polarnega nasprotje in je eden glavnih ciljev duhovne rasti. Na tej
ravni imamo tudi največjo sposobnost fizične manifestacije.

Strast
torej ni ena višjih duhovnih kvalitet, saj ima svoje polarno
nasprotje – apatijo. Seveda je moč med takšnimi in drugačnimi
definicijami apatije najti tudi takšne, ki apatijo obravnavajo kot
kvaliteto, ampak sam apatijo razumem kot čustveno topost in
nezainteresiranost. A kljub temu, da strast ne uvrščam k višjim
duhovnim kvalitetam, je iz nje zraslo kup največjih del v različnih
segmentih umetnosti.

Kaj
torej strast sploh je?

Živimo
v več dimenzijski realnosti (materialna, eterična, astralna,
duhovna) in izpolnjeno življenje po materialnih in duhovnih
kriterijih »zahteva« del zavestnosti tudi v vseh drugih dimenzijah,
ne le v materialni. Strast razumem kot čustveni naboj, ki vseh teh
ravni ne zajema, ampak je včasih usmerjen v fizično in ignorira
višje energijske svetove, včasih pa v višje svetove in ignorira
fizično (recimo umetnik, ki je tako zelo v tistem, kar počne, da
pozabi na skrb za fizično telo).

Strast
je največkrat povezana z enim ali več motivacijskimi gibali
materialnega sveta, ki so potreba, dolžnost in želja. Ker pa je
povezana tudi s predajo objektu ali subjektu, na katerega se nanaša,
zahteva odločnost, ki je sama po sebi čutna, in ustrezno osebno
vrednotenje, ki ti omogoča, da se čutnemu toku prepustiš, ne pa da
ga skušaš usmerjaš z mentalnim nadzorovanjem, ki ga vodi v »smrt«.

Strast
se lahko nanaša na več življenjskih področij; zelo pogosto jo
povezujemo s seksom. Na tej ravni gre za odprtost do telesnosti in
odprtost do partnerja v segmentu telesnosti (drugi segmenti niso
primarni). Za razliko od tantričnega seksa, ki zaobjema tudi druge
dimenzije bivanja, je torej usmerjen na čisto telesnost. Strasten
seks imajo torej načeloma lahko tudi tisti, ki so s seksom zasvojeni
in prek njega izražajo goli seksualni drive, bolj rafiniranih čustev
pa niti niso sposobni doživljati ali pa se jih bojijo.

Strast
v drugih življenjskih segmentih je povezana s popolno identifikacijo
s poljem realnosti, na katerega se nanaša, nikakor pa ne z
razširjeno zavestnostjo. Za razliko od zavestnosti, ki je splošna
odprtost in pretočnost …, ustvarja v telesu določeno tenzijo in
je zaprta do vseh drugih realnosti, razen do tiste, na katero se
nanaša. To seveda ni mišljeno a-priori negativno. Strasten je lahko
recimo predavatelj. Ko predava strastno, pade v polje tistega, o
čemur predava in postane dober prenosnik koncepta tega polja. Druga
plat tega stanja pa je, da so takšni predavatelji najpogosteje sila
identificirani s tistim, o čemer predavajo in razmeroma zaprti do
drugačnih pogledov, poleg tega pa so sicer med predavanjem v stiku z
energijskim nabojem tistega, o čemer predavajo in ga sevajo navzven,
vendar pa so običajno po predavanju izčrpani. Oboje seveda nima
prave povezave z zavestnostjo ki je delovanje izven identifikacij in
v stiku z univerzalno energijo, ne pa z energijo določenih polj, ki
ti jo sicer nekaj dajejo, a istočasno veliko več tudi vzamejo. Zato
je pravzaprav popolnoma logično, da strastni ljudje občasno
izkušajo tudi drugi pol strastnosti – apatijo.

Če sem
do sedaj v zvezi s strastjo govoril zgolj o delovanju v znanih,
manifestiranih poljih realnosti, pa je strast v umetnosti najtesneje
povezana z inspiracijskim segmentom, torej s polji, ki še niso
manifestirana, a jih manifestira umetnikova strastna predaja
umetniški kreaciji. Lahko
izhaja iz ranjenega srca, lahko iz odprtosti srca določenim
življenjskim segmentom, precej pogosteje pa iz psiholoških vsebin
podzavesti, ki nimajo veze z odprtim srcem.

A spet gre za polarni segment, ki umetniku daje
občutek izpolnjenosti v njegovem ustvarjanju, drugi pol pa se kaže
v občasni izčrpanosti, ustvarjalnih krizah, neurejenem in kaotičnem
življenju ipd.

Ko
govorimo o strasti v kreiranju materialne realnosti, je običajno
omejena na »uspešne« manifestacije pogojenega uma, ki imajo svoj
nasprotni pol. Če so usmerjene na materialno, običajno niso
inspiracijske (to sicer ni pravilo), ampak so usmerjene na
realizacijo idej pogojenega uma, ki je identificiran s tisoč stvarmi
in običajno sila daleč od tistega, kar v resnici smo. Strastnost v
manifestaciji sicer običajno prinaša določene rezultate, a vedno
se manifestira tudi drugi pol (recimo uspeš kot podjetnik, a ti
posel potem jemlje toliko energije, da zboliš).

Razliko
med povprečnim, strastnim in ozaveščenim človekom bi morda lahko
opredelili takole:

–
Pozornost povprečnega človeka je vezana na kup obveznosti, stvari,
ki ga zanimajo, skratka, usmerjena je navzven in zelo razcepljena. V
nobenem življenjskem segmentu je nima dovolj, da bi v njem uspel.

-Pozornost
strastnega človeka je ujeta in ekstremno fokusirana na določene
segmente življenja, s katerimi je identificiran, ostali segmenti pa
se mu ne zdijo pomembni in jih zanemarja. Strastnost v sebi prepozna
kot silo, ki ga vodi proti cilju, ne glede na morebitne ovire.

-Ozaveščen
človek ima pozornost/zavestnost usmerjeno navznoter, kar mu omogoča spoj
fizičnega z višjimi dimenzijami, posledica tega pa je življenje
brez močnih turbulenc in pretresov. V različnih poljih realnosti
sicer deluje, a z njimi ni identificiran.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Hm…zanimivo edin jest bi poskušal najt povezavo med strastjo in ozaveščenostjo. Jest kar mislim da ima lahko ozaveščen človek kljub vsemu lahko benefite od strasti. Skor nebi verjel da bi nekdo ki je duhovno na “boljšem” nekaj takega kot je strast imel za bremzo ker če ja, potem je to slaba duhovnost.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

ozelot wrote: Hm…zanimivo edin jest bi poskušal najt povezavo med strastjo in ozaveščenostjo. Jest kar mislim da ima lahko ozaveščen človek kljub vsemu lahko benefite od strasti. Skor nebi verjel da bi nekdo ki je duhovno na “boljšem” nekaj takega kot je strast imel za bremzo ker če ja, potem je to slaba duhovnost.

Kako te stvari vidim globalno, sem napisal zgoraj. Štos je v tem, da je ozaveščenost kvaliteta, ki ti omogoča uživati v vsem, kar v lajfu počneš. Strastnost pa je segmentna – ene stvari ja, druge zanemariš, poleg tega ima svoj drug pol.

Na vse skupaj ne bi gledal na način to ja, tisto ne. Do vsega je treba priti skozi določene faze. Sam recimo pogostokrat strastno predavam, čeprav globalno vem, da na ta način v končni fazi izgubljam energijo. A to je pač trenutno moj način.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

tadej pretner wrote:

ozelot je napisal/a:

Hm…zanimivo edin jest bi poskušal najt povezavo med strastjo in ozaveščenostjo. Jest kar mislim da ima lahko ozaveščen človek kljub vsemu lahko benefite od strasti. Skor nebi verjel da bi nekdo ki je duhovno na “boljšem” nekaj takega kot je strast imel za bremzo ker če ja, potem je to slaba duhovnost.

Kako te stvari vidim globalno, sem napisal zgoraj. Štos je v tem, da je ozaveščenost kvaliteta, ki ti omogoča uživati v vsem, kar v lajfu počneš. Strastnost pa je segmentna – ene stvari ja, druge zanemariš, poleg tega ima svoj drug pol.

Na vse skupaj ne bi gledal na način to ja, tisto ne. Do vsega je treba priti skozi določene faze. Sam recimo pogostokrat strastno predavam, čeprav globalno vem, da na ta način v končni fazi izgubljam energijo. A to je pač trenutno moj način.

Mislim da kle še nekaj fali…da se nekje motiš. Bom odkril kaj in javim. Jest mislim da živeti strastno ne sme pomeniti izgube energije. Lahko se seveda motim ampak dokler si ne dokažem da se motim do takrat bom strast obravnaval kot “slediti svoji poti”.

Videl sem človeka ki je imel vsega polno rit in je s takim užitkom s tako strastjo jedel bel kruh da sem si moral res cajt vzet in opazovati to dogajanje. Nisem mogel verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Človeku so se svetile oči, predel je kot mačka in cmokljal kot pujs ko je jedel tisto škorjo kruha. Iz njega je žarela energija brezpogojnega zadovoljstva. Kle nikakor ne more biti izgube energije.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

ozelot wrote:

Videl sem človeka ki je imel vsega polno rit in je s takim užitkom s tako strastjo jedel bel kruh da sem si moral res cajt vzet in opazovati to dogajanje. Nisem mogel verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Človeku so se svetile oči, predel je kot mačka in cmokljal kot pujs ko je jedel tisto škorjo kruha. Iz njega je žarela energija brezpogojnega zadovoljstva. Kle nikakor ne more biti izgube energije.

Če črpaš energijo za svoja početja predvsem iz svojih nižjih čaker, imaš lahko zelo veliko energičnost, zemeljsko energijo, a lahko da si zato v ”izgubi” od energij od zgoraj..
Pa še nekaj; ta tvoj kruhojedec je lahko to počel le zato ker je bil v samopozabi, toraj ni bil zavesten!
Ko si zavesteh taka izkušnja, na ta način ne obstaja več.. To doživljaš le, ko pustiš da te izkušnja posrka..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[snowcat :)]

glas wrote:

snowcat :) je napisal/a:

Videl sem človeka ki je imel vsega polno rit in je s takim užitkom s tako strastjo jedel bel kruh da sem si moral res cajt vzet in opazovati to dogajanje. Nisem mogel verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Človeku so se svetile oči, predel je kot mačka in cmokljal kot pujs ko je jedel tisto škorjo kruha. Iz njega je žarela energija brezpogojnega zadovoljstva. Kle nikakor ne more biti izgube energije.

Če črpaš energijo za svoja početja predvsem iz svojih nižjih čaker, imaš lahko zelo veliko energičnost, zemeljsko energijo, a lahko da si zato v ”izgubi” od energij od zgoraj..
Pa še nekaj; ta tvoj kruhojedec je lahko to počel le zato ker je bil v samopozabi, toraj ni bil zavesten!
Ko si zavesteh taka izkušnja, na ta način ne obstaja več.. To doživljaš le, ko pustiš da te izkušnja posrka..

Glas…dve vprašanja:
1/ to ti veš ali smatraš ali domnevaš ali ti je kdo povedal ali si kje prebral ali kaj ??
2/ Zdaj in tukaj s zavedanjem (jasno, drugače ne bi mogel biti ZDAJ in TUKAJ) ni užitka ??

snowcat

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki