Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › kako stopiti ''bližje k sebi'' › Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''

Klele bom legel in pustil nekaj dlake
Torej..kako naj začnem. … N poti v Brazilijo sem začel nekako z nekim novim pogledom opazovati dogajanje. Dogajanje realnosti se mi je začelo zdeti kar nekako matematično čeprav mi matematika ne leži lih pri srcu.
Na letališču sem čakal ker tam se lahko veliko čaka….
Aha že dolgovezim ker ne najdem pravih besed za zagon.
OK. Sedim na vozičku in ker nisem imel kaj početi sem zaprl oči in meditiral tam v đumbusu kjer folk šiba sem ter tja. Fajn sem se počutil ko sem videl kako zlahka se odklopim od sveta. Potem sem nek trenutek odprl oči in videl recimo več kot 100 ljudi ki z vseh strani hitijo v vseh smereh. Zaprem oči nazaj in jih ponovno odprem. Vidim spet več kot sto ljudi ki se pojavijo od nikoder in grejo nikamor. To so bili dugi ljudje kot prvo rundo. Še večkrat sem tako ponovil in vsakič so se pojavili novi ljudje v moji realnosti.
To je povsem OK za normalnega človeka. Pač ljudje grejo in pridejo…seveda vedno novi če smo na letališču. Ampak moje dojemanje ni bilo čisto običajno. Zdelo se je kot da ti ljudje dokler sem imel zaprte oči sploh niso obstajali in ko sem oči ponovno zaprl ne obstajajo več. (vsaj v moji realnosti) Enostavno sem z odprjem oči povzročil sliko-realnost in jo s zaprtjem prekinil. To početje mi je postalo zabavno in opazoval sem pravzaprav sam sebe kaj povzročam…kako realnost kreiram in kako jo ugašam. Buh se usmil kako dojemanje sveta . Ljudje ki so se nekoč rodili, bili otroci, se ljubili, kregali, učili, trpeli,.. (česar se jest sploh nisem zavedal) so se kar naenkrat znašli na mojem platnu in ko so odšli se spet ne zavedam da ljubijo, sovražijo, so v skrbeh, upajo, so lačni, srečni… Jest sem dojel le sliko ki je trajala okrog sekundo ko sem imel odprte oči. ..
V resnici to da so ljubili, sovražili, bili veseli,.. sem si domislil pozneje in pravzaprav raztegnil realnost iz slike na letališču v neko namišljeno zgodovino in prihodnost. Pravzaprav sem mnenja da pred tem mojim videnjem na letališču sploh niso obstajali ampak si hočem nekako to njihovo prisotnost razložiti na nek konvencionalen način s tem da si izmišljam njihove zgodbe.
Zakaj to pišem.
Pravkar sem spet imel en tak film. Zaslišim eno precej glasno žensko ki velikokrat kriči tjavendan. In vedno ko se to zgodi se pojavi druga ženska ki ji kontrira. Ta druga ženska se pojavi od nikoder. Enostavno znajde se v tisti realnosti in tuli naprej. To mi da mislit… kako je mogoče da se mi sploh prva pojavi in vedno še druga. To opazovati je prav zabavno. Enostavno pride ženska iz WCja čeprav se sekundo prej nihče ni zavedal da je WC sploh tam, in začne tuliti na prvo katere se tudi nihče ni zavedal dokler ni začela vpiti.. Nihče temu ni posvečal pozornosti kar je isto.
Kam me tako dojemanje pelje? Včasih bi me na grmado,..kasneje v Idrijo… je še kaka druga destinacija možna?
ozelot2013-11-04 19:29:47
Vedno znova vse po starem