Reply To: Ponižnost

[glas]

Jaz osebno ponižnost dojemam prej kot kvaliteto in ne nekaj slabega.. morda zato, ker sem v mladosti bil nagnjen bolj k napuhu kot ponižnosti.. in čez ponižnost nato te stvari lahko uravnovesiš..

Šelel ko si v telesu dvojnosti, energetsko odpreš oba pola polarnosti (do konca) in ko tu je udobno v obeh skrajnostih, šele nato ti enost postaja bolj in bolj domača..

Je pa res, da je ponižnost za ljudi, ki še niso pripravljeni stopiti do lastne veličine in poseči po svojih Božanskih lastnostih prej ovira kot pomagalo, saj jim ponižnost, ki jim je vcepljena skozi tišočletja zmotnih dogem projicira razmišljanja, da je treba biti majhen in da jim Božansko ne pripada in da tega niso vredni in da se to ne sme!

Na drugi strani pa, če se vstopa na duhovne sfere z veliko mero napuha, vzvišenosti ipd, so to lastnosti ega, ki se na poti duhovnosti preoblikuje v duhovni ego, in oseba je prepričana, da je ENO, da je presegla ego, da je “brez ega”, da je na najvišji stopnički rarvoja, da je dosegla še pa još.. ker napuh si na duhovni poti obleče obliko vsemogočnosti in v osebi prevzame in nadomesti pravi Vir, in se predstavlja kot da je to on, ego se vsestransko poduhovi in se ima za Boga, to počne zato, ker želi vzdrževati popolni nadzor in ne želi dati prostora Višjemu Jazu, kaj šele mu predati vajeti !

Tako da mislim, da mora vsak sam ugotoviti kjer se mora učiti ponižnosti, kjer pa biti malo povzdignjen, vse nekam sodi.. Ni sodi pa vse vsepovsod in ni dobro, če je le eno vseskoz…

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”