Reply To: Praznina
Karla wrote: Spet jaz.
Pri nocojšnji meditaciji me je namreč čiist zvilo, saj sem tudi do sedaj čutila ta
pranski pretok, vibracije, ampak tokrat je bilo pa uhuhuh. Totalno me
je treslo in zvijalo, skozi roke in noge je lila energija, oči-veke so
mi vibrirale sto na uro, usta mi je zvleklo skupaj, prste premikalo.
Saj to bi vse še nekako šlo, ker sem počasi že vajena tega, vsakič
sicer postaja intenzivneje, tako da ne vem, kaj me čaka, ampak, ok, tak
je…..Ampak….tam nekje okoli 10-e minute pa silovit strah, dejansko sem
ta isti strah občutila že enkrat, in to situacijo sem nekako podoživela
zdaj – ko sem bila majhna, sem pri stari mami (še sestra je bila poleg,
tako da si nisem umišljala) doživela mini poltergeista; ponoči so se
omare odpirale, pa vrata, pa lonci ropotali, v življenju me ni bilo
tako strah in še zdaj s sestro ne veva, kako pri bogu sva preživele
tisto noč…. in to me je med meditacijo prešinilo in fuuuul strah,
tako da sem potem še tistih preostalih 5 minut pri odprtih očeh
dokončala, mogla sem začet dihat veliko bolj kratko pa intenzivno,
enostavno prisililo me je v to in čist sem se začela zibat, kot da se
mi je odtrgalo….. faaakPotem so te vibre trajale še kakih dobrih 5 min, sem naredila nekaj
vaj za prizemljevanje i evo me, pišemKul, a? Mislim, definitivno
ni bila kaka hiperventilacija, nič vrtenja v glavi, prisotna sto na
uro….. saj je najbrž to vse normalno, me pa prav zanima, kako bo
zjutraj :))))Pa naj vas to ne prestraši, ker mene ni – nasprotno, vesela sem, da se je končnooo začelo tudi pri meni dogajat (po letih in letih teorije)
LP
Men se zdi izkušnja mega – enega od strahov si izbezala ven. V takšnih primerih človek povsem zmaga, če uspe ohraniti toliko notranje zavesti, da se sicer prepusti strahu/čustvom, a hkrati zna to dogajanje tudi opazovati. Glede na to, da pišeš, da ti roke zvija k’t presto, vseeno probaj dihati malenkost nežneje.