Reply To: Ljubezen in zvestoba
Ljubezen je podlaga vsega, Ljubezen je Bog, ljubezen je tako vseprisotna, da se jo težko daje v paralelo s čemerkoli drugim, tudi z zvestobo ne.. ker če jo daš v to paralelo, potem pri sebi poseduješ ljubezen z primerno znižano vibracijo, ki se pač ujema s to paralelo..
Zvestoba kot pojem je nek ideal, ki je potreben.. težko pa je iti v en tak pojem, brez da bi se dotaknil še vseh drugih življenjskih področij posameznika.. interpretacije pojmov so pri ljudeh tako osebno obarvane, da lahko tudi pod pojmom ljubezni se skriva izsiljevanje, borba, prevara laž.. itd
Ozelot, ko podajaš paralelo ljubezen – zvestoba, ti mogoče predlagam novo paralelo; ljubezen – iskrenost!
Če poskušaš biti v vsaki situaciji čimbolj ISKREN, boš najbolj zvest sebi in drugemu.
Če pa si raje enostavno kar ”zvest” (kar se tolmači kot pripadnost, čustveno sostrinjanje), potem moraš skozi zanikati sam sebe in svoje vrednote, ter se delati in sam sebi dopovedovati, da si tako ljubeč, da to zmoreš..
Čer si raje enostavno iskren, lahko vedno na njbolj ljubeči možni način vsakemu kažeš samega sebe kot to kar si v kateremkoli trenutku.. in z lahkoto vedno poveš kaj podpiraš in česa žal ne moreš podpirati (beri: resonirati), nobenemu pa nič ne prepoveduješ, ampak v poljih kjer ne resoniraš z drugim, se pač z njim ne siliš bivati.
Bivaš v poljih resoniranja, kjer se vibracija obeh(vseh) posledično dviguje..
Drugače pa saj življenje samo poskrbi, da dobiš kvalitetno dozo neresonirajočih dogodkov in ljudi, tako da ni treba skrbeti, da bi ti zmanjkalo priložnosti za preseganje lastnih omejitev.. 
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”