Reply To: Namakanje oreškov, zrnja, semen in stročnic
Strinjam se z zgoraj napisanim, dodal bi še svoj pogled na namakanje.
Vegeterianec sem že tako dolgo, da o mesni prehrani sploh ne morem več pisati. Spomnim pa se, da sem že v parih tednih po spremembi občutil lahkost v telesu, ter zbistritev uma. Verjetno so sledila tudi izboljšanja v zdravju, vendar jih nisem opazil oz. sem bil premlad, da bi takim spremembam pripisoval vrednost.
Zakaj pišem o mesu? Ker mi je znanje o namakanju semen, žit, plodov, pa tudi rastlin (po ajurvedi tudi gomolje ter zelene dele rastlin namakamo pred kuhanjem, da jim s tem deloma povrnemo vitalnost) prineslo podobno občutje lahkosti kot odsotnost mesa in mlečnih izdelkov (skuta in vsi produkti iz sirotke izvzeti).
Semena si lahko predstavljamo kot skrajno zakodirana sporočila. Da lahko v sebi nosijo rastlino-ki-bo, obenem pa ohranijo dovoljšnjo majhnost, da lahko potujejo po naravnih poteh (veter, voda, prebavni trakti), so podobni zip datoteki.
Vemo, da je kodo najprej potrebno razvozlati, šele potem se nam prikaže informacija, ki jo tako sporočilo vsebuje.
Velika zmota mnogih sodobnih prehrambenih teorij je, da informacije, pridobljene z laboratorijskim testiranjem, jemljejo preveč dobesedno, razumevanje delovanja človeškega telesa (ali pa bolj celostno – ustroja vesolja) pa preveč površinsko. Resnično lahko neka hrana vsebuje veliko snovi, ki bi jih naše telo lahko dobro izkoristilo za procese izgradnje, vendar to nikakor ne pomeni da se bo to tudi zgodilo. Vzemimo za primer beta karoten. Korenje ga vsebuje dovolj, da nam zadostuje en korenček na dan, da izpolnimo svoje dnevne potrebe po vitaminu A. Vendar ga naše telo ne bo zmožno absorbirati iz korenja, vkolikor v telo nismo vnesli dovolj maščob (beta karoten je topen v maščobah). Obenem pet korenčkov naš sistem (vkolikor na to ni navajen) preobremeni – rezultat ne bo korenček x 5, ampak bo telo vsrkalo le toliko hranil kot zmore (ne toliko kot potrebuje).
Ne bi bili daleč od resnice, če bi rekli, da semena vsebujejo vse. So še skrajno nedefinirane celote z ogromnim potencialom, pripravljene na življenje (vkolikor so dovolj sveža). Vendar to ne pomeni, da nam bodo tudi nudila vse kar imajo za ponuditi. V stanju semena so bolj potencial kot pa izgrajena rešitev.
Če jih želimo uporabiti za določen namen, jim ta namen najprej predstavimo. Namakanje, kaljenje, celo fermentiranje, so tehnike odkodiranja in pretvarjanja potenciala v resničnost. Se kdo spomni Anastazijinega predloga, da seme pred sajenjem položimo pod jezik za krajši čas, da se naše energije sinhronizirajo? Tudi to je primer tehnike predstavljanja svojega namena semenu.
Voda, kot molekula z zmožnostjo pomnenja oz. hranjenja informacije, je odlično sredstvo za prenos našega namena v seme. Čaj lahko seme še dodatno okrepi, sploh če smo izbrali rastlini, ki skupaj delujeta sinergistično.
Morda poznate vrtnarsko metodo namakanja semen fižola v žajbljevem čaju, kar kasneje odvrača uši, od rastoče rastline.
Poleg vode (in čajev), lahko semenom predstavimo tudi druge organizme. Proces poznamo kot fermentacijo in ker so mikroorganizmi tako ali tako prisotni vedno in povsod kjer je življenje, večinoma fermentacija pomeni le to, da žito pustimo v vodi dovolj časa, da nam ga mikrobi delno odkodirajo namesto nas. To bodo potem izredno lahko prebavljiva semena, v skladu z idejo sinergije, pa bomo morda iz take združbe dobili še več, kot bi dobili samo z namakanjem.
Ste vedeli da ajdo, ki jo namakamo čez noč, lahko zjutraj pojemo surovo? Mene je to zelo presenetilo, mislil sem, da bo proces mehčanja trajal mnogo dlje. Pšenica postane užitna po treh do šestih dneh namakanja (trije dnevi so bližje namakanju, po šestih dneh, če ne prej pšenica že fermentira).
Razumite pa naslednje; sodobni prehrambeni vzorci žita uporabljajo ‘za osnovo’, povprečen obrok je sestavljen iz 70% osnove in 30%priloge. Strinjam se z razporeditvijo, predlagam pa, da žita (v kakršnikoli obliki) uporabljamo kot prilogo in tako v obroku pojemo največ 1/3 žit (sam bi pod prilogo vključil tudi gomoljasto zelenjavo, meso ter mlečne izdelke, torej bi žita redko zasedala 1/3 obroka), večinsko pa se prehranjujemo z zelenimi deli rastlin.
Naj ti pomaga 