Reply To: Česa nas učijo naši otroci

Član

tadej pretner wrote: drugo dejstvo pa je, da desetletniki še nimajo odprte srčne čakre in so pravzaprav v fazi formiranja tretje. Tretja čakra pa ima kvalitativne značilnosti trenutne kolektivne stopnje zavesti – prevlada nad nekom ti da občutek, da si o.k.

V tej fazi je potreba po prevladi otrokova čustvena potreba – dobro je, da se tega zavedajo tudi starši in mu v konfliktih z otrokom preprosto “dovolijo” da ima kdaj prav. Takšne stvari vplivajo na razvoj samozavesti in samopodobe.

Ta faza okrog desetega leta je bila meni nekako najbolj naporna, ker je bila očitna “ovčjereja”. Takrat niso nobene besede zalegle, sinu je bilo takrat pomembno, da ni drugačen kot drugi, da je del črede. V tej fazi sem popustila pri veliko stvareh, ki so se križale z mojim načinom življenja. Tako sem približno enkrat na teden kupila hrenovke, ker so jih pač jedli vsi njegovi sošolci, izvedela sem, da obstaja neka reč, ki se ji reče “nuggets”, in ker so jo imeli na rojstnih dnevih vsi prijatelji, je bilo to nujno tudi pri nas. Pa v McDonalds smo tudi šli občasno. Pa videl je vse, kar drugi imajo, pa mi nimamo, konstanto je bilo primerjanje z drugimi. V tej fazi niso nobene besede zalegle, prepovedi pa tudi ne, ker sem opazila, da se v njem razvije ali upor ali občutek prikrajšanosti. Tako sem naučila, da je nekatere stvari pač najbolje narediti. Tu in tam sem povedala svoje mnenje, sicer pa sem živela naprej svoje življenje in upala, na najboljše, čeprav nisem vedela, kaj točno naj bi to pomeni zanj. Pa je vse minilo, ne da bi jaz kaj za to naredila. Lepega dne je rekel, da mu hrenovk ne rabim več kupovat, potem so odpadli tudi nuggetsi, pa McDonalds in še veliko stvari. Zdaj, ko ima dvanajst let in pol, se da že marsikaj pogovorit in veliko tega razume, samo moraš najti pravi trenutek za pogovor. Običajno je takrat, ko ti kaj razlaga, najboljše bit tiho in poslušat, pa če se ti zdi še tako trapasto.
Je pa zanimiv ta prehod iz tretje v četrto čakro. Pri sinu je bilo to prav očitno kmalu po dvanajstem letu. Kakšna dva meseca je imel izrazite izbruhe ljubezni. Prav za vsakim vogalom me je čakal, me stiskal in objemal ali pa se je samo nežno stisnil in mi nekaj časa čisto mirno držal glavo na prsih. No, pa je tudi to minilo čez kakšna dva meseca. Zdaj opažam, da mu ni več pomembno, da bi bil del črede, zdaj tudi razume, kaj mu govorim, če se kdaj pogovarjava o tem, da je pomembno ostati zvest sebi. V fazi tretje čakre so bili tudi pogosti očitki, da nisem takšna kot druge mame, da zakaj ne morem čisto preprosto počet stvari, ki jih počnejo druge mame, zdaj pa nekako z odobravanjem pove, da se mu zdi zanimivo, da nekaj delam drugače.
Starševstvo je res ena zanimiva izkušnja. Jaz sem se ogromno o sebi naučila ravno skozi svoja otroka. Včasih se mi zdi, da bi bilo fino, če bi v to vstopila z več izkušnjami, samo kaj, ko te tega ne more nihče naučiti, še najmanj pa, če hodiš po svojih poteh.

Nataša2013-05-12 14:50:30

Lepo je če deliš