Reply To: Česa nas učijo naši otroci

[glas]

tadej pretner wrote:

Hm, nisem prepričan…

Jaz pa sem..

Ceres govori, da je v moških gen, ki si želi vojne!

Govori o odraslih moški, ki imajo gensko potrebo po JLA, po paintbalu, po …

Prvo se ne strinjam, da je to v moških, drugo pa niti v ljudeh ne!

Kar je to le uspešno programiranje človeške osebnosti s pomočjo propagande (zgodovine v šolah), ki uči, da je vojna že itak vedno prisotna, kar ni res.. Filmi, časopisi, igrice,…

S poročili in črnimi kronikami, ki drezajo v nas od vsepovsod, drugače pa sploh ne bi bili v stiku z njimi, če se ne bi posiljevalo z njimi..

S filmi, ki so po kinotekah, v 95% filmih je orožje in umor..

V naših življenjih večina mogoče orožja in umora sploh ne bi poznali, ker ga v naši bližini tega sploh ni bilo.. Tako pa človek živi življenje, kot da je orožje in umori skozi prisotno in je vsepovsod..

Normalno je to kar govoriš, da ego se mora izoblikovati čez borbo, čez konflikt, čez konfrontacije s kontra poli, čez trenje, čez izive,..

Ampak to je pot izoblikovanja ega, osebnosti itd..

To se da čist normalno tudi čez šport, čez drugo soočanje z nasprotniki, čez umetnost komunikacije, umetnosti borilnih veščin, ki imajo prisotno etiko, moralo in semena samorazvoja, spoštovanja in razvoja.. ne pa čez vizijo Call of duty ipd.

Imaš tudi igrice, ko hodiš po mestu in kolješ vse po vrsti, starejše ženske, policaje, živali itd.. In je tak je tudi namen igrice, saj vedno prav sočno špricne kri, tudi ko brcaš že ”mrtvo” truplo je vedno bolj zmaličeno in je to podprto z grafiko in programom, kot motivacija, da to počneš in da doživljaš užitek ob tem..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”