Reply To: Česa nas učijo naši otroci
Ceres wrote: Glas….vprasanje je, kaj narediti. Programirani smo kot ovce, se strinjam. Na nek nacin skusnjave res premagujemo tako, da si jim vdamo. Zraven je pa treba ozavescati…. Drugo je odklop od vsega…kar je mission impossible. Tretje boj proti vsem….kar je tudi brezveze. Evo, jaz nimam pojma. Res ne.
Ja to je misija nemogoče! Žal.
Ampak edina možna pot, vse ostalo je pač pot navzdol ali virus.. In misijo nemogoče sem jaz sam začel ko sem bil star 18let in sem že šel čez vse faze uspešnega programiranja družbe..
In v tej misliji nemogoče sem imel občutek da hodim proti toku in to sam proti vsemu svetu.. in tako je bilo kakih 5-10let, nakar sem spoznal še enega, ki dela isto, nato sem jih spoznal še 5, danes jih je več sto, preko interneta pa vidiš, da nas je miljone, počasi pa celo miljarde..
Vse se začne kot misija nemogoče..
Ampak lažje je, če otroka obvaruješ pred najbolj razdiralnimi in najbolj destruktivnimi programi družbe, če prepoveš igrice, ki ubijajo, če ni TV-ja doma (ali je vsaj progran izbirao od staršev, v izobraževalne namene) itd..
Otroška energija je brezmejne in če jo prepustiš, bo šla v smeri kot želi družba (beri Iluminati), če tega ne želiš, jo boš usmerila, da gre tja kamor veš da je prav, v polja, kjer je kreacija brez destrukcije..
Predvsem pa je pomembno, da se otroku sproti pove kako delujejo te stvari, kako ni OK, da se preko igric in filmov otopijo čuti, ćustva in se navadi človeka da je čist ok, vsakdanje, smešno in celo poživljajoče če nekoga ubiješ in si zmagovalec..
Da je to samo igra, ki se jo je takooo fajn iti in edina vredna se jo igrati..
Ker odrasli moški se nato na eni točki te igre začne ”igrati” zares!!
Samo malo provokacije je potrebno, samo razočaranje, čustvena rana ali kaj podobnega, pa ajde vzami puško in haraj..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”