Reply To: Praznina
Karla wrote: Evo, moji prvi vtisi:
Včeraj – prvič – nič tako zelo posebnega, razen morda da sem tu pa tam v nogah in rokah začutila kroženje energije (kot bi mi nekdo nežno zibal telo), danes zjutraj je pa bilo že malo bolj veselo – očitno sem bolj poštekala to dihanje oziroma ritem ujela – in se mi je po 10ih minutah v telo, predvsem prsni koš in dlani naselila električna energija – kar vibriralo je. Tak hecen občutek, ne glih neprijeten, ni pa tudi ravno prijeten, na trenutke bi mu rad ušel….potem pa volčja lakota
Drugač pa super in sem zelo hvaležna Tadeju, da tudi tako skrbi za našo
notranjo rast.
Če pride do vibracij, je super, če pa pride tudi do omotičnosti, gre ponavadi za hiperventilacijo – v tem primeru verjetno dihaš preveč “aktivno”. Največja umetnost je ravno najti pravi ritem dihanja. Rahlo aktiven vdih, ki mu sledi naravni “padec” prsnega koša (pasiven, a povezan izdih). Mislim, da res koristi vizualizacija iz tal brizgajoče vode, ki sem jo opisal v enem od prejšnjih postov (po mojem v tistem, kjer sem vajo tudi opisal).
Karla wrote:
Moram pa priznat, da se mojih mislim kar uspet vrinit vmes kljub povezanemu dihanjuin to mi ni glih všeč, pa to “afirmacijo” mi bolj kot skozi srce uspeva z umom vozit skozi
Nič hudega. Otroške bolezni pač. Ta izjava ima več vlog – po eni strani ti pomaga oterat druge misli, po drugi strani pa bo, če se prepustiš njej in dihanju, sledilo tudi srce. Ne bori se proti mislim, ki prihajajo. V procesu je povsem naravno, da na plan prihajajo tudi misli, ki jih generirajo nizkovibracijska polja, katera ti sicer vladajo. Na ta način se polja borijo zate – rabijo tvojo pozornost in nočejo te izgubiti.