Reply To: Pasti na duhovni poti

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Pasti na duhovni poti Reply To: Pasti na duhovni poti

#19455
Vesna
Član

glas wrote:
Mislim, da je to malo pretiravanje, oziroma zavzemanje cerkvenega stava, da je vse in vsakdo grešen, da izhajamo iz greha in da je vse greh..
Kako boš pa spoznal Boga če ne boš delal s tem kaj Ti je Bog položil v roke? Saj to je pripomoček spoznaje Njega.. Zato je vse to tu! Tudi materijo in lastno energijo imaš za ta namen.. Lahko se igraš, uporabljaš v razne namene, da vidiš kaj dobiš, kakšen je rezultat, ne gre toliko za prav in narobe ali za greh, gre bolj za poskus in izkušnjo in nov poizkus in novo izkušnjo, in s temi izkušnjami se pridobiva tudi zavest, širina in spoznaja..

Če bi izhajal iz tega statičnega pogleda, potem bi v tej polnosti naravi bil največji greh si narediti vrt, izpuliti katerokoli travo ali posaditi nek novo rastlino.. Kaj šele če bi si želel postaviti bivališče, kako razdejanje šele potem moraš narediti..

Delno se strinjam, da ko spoznaš Vse, da pojenja motor, ki je poprej gnal ozko omejeno osebo, ki so jo poganjale neke ozke osebne želje, motivi in ko se pojavi ta vpogled, širina, se te ozke želje in motivi zdijo nesmiselni, Veličina, ki jo nato ugledaš ne potrebuje tvojega osebnega vpletanja in mali osebni cilji in želje postenejo nesmiselni..

A da bi razglasil, da je to končno stanje in cilj nekoga, se mi zdi malo odfilozofirano stališče! Saj ko dobiš to zavest, to širino se ti začnejo prilivati ogromne količine energij, ki jih moraš obdelovati, delati z njimi, jih usmerjati, kreirati.. Ne gre to za to, da bi želel spreminjati nekaj kar je že popolno, gre bolj za to da kreiraš ker lahko, ker imaš potencial, ki tudi mora in želi živeti, ker s kreacijo oživljas sebe, druge in je kot tvoj način sodelovanja v kreaciji, kot Božansko bitje, ki si.. Smo sokreatorji in namen je da sokreiramo.
Delo z lastno energijo pa je naš življenski namen, in ne greh ali satanizem!

Aha, greh, le kje si ga našel, haha? Ja, res se sprejetje hitro razume kot nedejavnost. Nedejavnost v tem smislu je res inertnost, ker čič ne da nič, to pravi že stara modrost. Mišljeno je tisto delovanje, ki je v skladu z najvišjim dobrim znotraj nas in ki ne temelji v egoizmu. Tako nekako je mišljen Wu-Wei, akcija brez akcije iz ega, ker se prepustiš delovanju iz najglobljega bistva.

Če imam vrt, ga bom obdelovala po najboljših močeh, tako kot me vodi narava. Le prisluhnit ji moram. Če imam rože, jih tudi ne bom zanemarila. Če imam družino, bom po najboljših močeh soustvarjala odnose itd….Če vsega tega nimam, še ne pomeni, da se ne smem nič naučit, se pač učim skozi odnose z drugimi ljudmi in drugimi stvarmi.

Ja, smo sokreatorji, seveda. Le da v energijo/materijo dajmo ljubezen, ne greha (bolj všeč mi je izraz sebičnost). Prav v tem pomenu razumem pravo delovanje, iz najglobjega impulza (motiva) po ustvarjanju. Toda do globin pridemo s prepuščanjem, ne z dejavnostjo.

Naše edino delo je itak spreminjat “neobdelano” materijo/energijo v ljubečo materijo/energijo. S tem da delujemo iz božjega, ne ego motiva.

Lepo je če deliš