Reply To: Sočutnost, empatija – terapevti in čustva

[Nataša]

ozelot wrote:

Če to verjameš potem sama sebe omejuješ s svojo vero.

Jaz temu ne bi rekla omejevanje, pač priznanje na podlagi samoopazovanja, v kolikšni meri sem lahko sočutna.

ozelot wrote:

Ali pa to izkoriščaš za izgovor da ti ni tega treba. Človek nikoli ne bo popoln a se zaradi tega ne sme odrekati pogumnim odločitvam.

Sočutje je enostavno stvar odločitve človeka. Ali bo sočuten ali pa bojo iz njega bruhnili vsi strahovi in frustracije ko bo treba reagirat.

Sočutje ne more biti stvar odločitve, ker je naravno stanje pretočnega človeka. Če pa se nas neka situacija dotika in v nas prebuja določena čustva, potem pač ne moremo biti sočutni, takrat smo lahko samo v istem polju kot oseba, ki nam nekaj razlaga in jo poskušamo razumeti.
Obstajajo pa seveda različne ravni sočutja in najbrž bi vsak pri sebi našel kakšno področje, kjer je lahko sočuten. Obstaja pa tudi vrhunsko sočutje, ki po mojem mnenju izhaja iz notranjega razumevanja smrti in s tem tudi življenja samega. Takrat ni v človeku več nobenega strahu, nobene blokade, samo popolno razumevanje in sprejemanje življenja takšnega, kot je, in iz tega stanja je človek sposoben vrhunskega sočutja.

Lepo je če deliš