Reply To: Pasti na duhovni poti

Participant

strelka wrote:

…sem pa danes dobila sporočilo ..ne nasedajte provokacijam mirno počakajte da nevihta mine …itd itd …

Strelka dobila si drugi pol sporočila, vsako sporočilo, vsaka resnica (v dvojnosti) ima dva pola in ko si izbereš resnico, se jo okleneš, sprožiš proces priklica kontra pola te resnice, izkušnje,.. in zdaj te je dosegle ti pa v luft in udri po forumaših..

Ko dosežeš enost, ni več takih šokov, ker nekako pluješ med obema skrajnostima in jima puščaš obstoj hkrati (se ti več ne izključujeta)..

ana11 wrote: Kako veš, kdaj imaš “samo bujno domišljijo” in si določene stvari domišljaš in kdaj jih res zaznavaš? Pri določenih stvareh dobiš lahko kasneje kakšno potrditev, na primer intuitivno napoveš dogodek, pa se kasneje res zgodi. Ampak ali obstaja kakšen način, da ločiš med svojo fantazijo in dejansko zaznavo izven petih čutov?

Način kako boš ločila je v bistvu tvoje lastno življensko delo! Tako, da ne pričakuj nekih odgovorov, ki bi ti lahko instant pomagali pri tej zadevi.. Tadej je vbistvu super odgovoril že v “mali šoli kreiranja..” drugače pa ti lahko povem še tole:

Določena znanstvena fantastika je prišla z čisto domišljijo bližje nekim resnicam in predstavam o vesolju, kot recimo drugi “resni” načini raziskovanja in definiranja vesolja.

Tako, da spoznavaš, raziskuješ in opazuješ sebe boš ugotovila kateri del tebe se sprošča in aktivira, ko se popolnoma prepustiš svoji domišljiji.. Zavedaj se da vbistvu že skozi čez vse življenske izkušnje tako iščeš sebe v sebi, tako, da to počni tudi tukaj..

Drugače pa je tvoje vprašanje bazirano iz ostrosti uma, ki želi vse definirati.. In pri teh subtilnih zadevah pa vse bolj kot ne vodi občutek in druge zaznave.. Tako, da ko boš vsemu temu bolj zaupala kot pravilom lastnega uma, ki te trenutno dokaj strukturirajo, takrat boš izgubila potrebo, da si odgovoriš na to vprašanje, ker boš sledila občutku, da ti plast po plast razgrinja resnico o Sebi in strah ne bo več tako močno onemogočal te poti, ker te ne bo strah se niti zmotiti, niti poskusiti po filingu nekaj, brez da imaš poprej zagotovilo, da je to PRAV!

ozelot wrote: I. del: Kaj nas tako trdno zadržuje

v realnosti, kakršno živimo?Občutek varnosti. Človek vedno rine tja in je tam kamor se počuti najbolj varno. Naj zgleda še tako nesmiseljno je to res. Ko se nekje v neki realnosti ne počutiš več varno spremeniš realnost.

Ne vem če ravno občutek varnosti? Če ti je to prvotni cilj ali potreba, potem to lahko tako recimo dojemaš.. Nekdo pa se lahko varnega čuti skoz in vsepovsod, pa išče bolj ugodje ali kaj podobnega.. Spet drug kako sorodno čustvo, zadovoljstvo, izpolnjenost itd..

Drugače pa sem mnenja, da vsa ta čustva skupaj določajo kje se boš nahajal.. Dokler seštevek vseh občutkov odtehta tvoje potrebe, ki jih čutiš tako dolgo boš na tistem mestu.. Ko se pojavi manjko ga boš želel zapolniti.. In ko Duša dobi potrebo po višjih vibracijah, boš mučil vsa svoja telesa, ki te sestavljajo, da spustijo ves balast, da dvignejo vibro, da evolvirajo itd, in ta proces ne bo ne varen, ne bo v tistem trenutku zadovoljiv niti ugoden, ampak te bo ta notranja potreba vsseeno gnala čez vse te izkušnje, ko bo to na vrsti..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”