Reply To: Ko nam je udobno, redko napredujemo.

[Irena]

Ceres wrote: Tadej pravi, da je pravi napredek sele v coni miru, ampak kako prit do tega miru?

Vesna wrote:

Jasno, da bolj izkušena duša obvlada težje življenjske izzive, zato jih tudi s pridom uporablja. Ampak ob tem ne čuti trpljenja, ker vzame stvari kakršne so.

Tako bolj izkušene kot manj izkušene duše si svojo realnost krojijo same. Prav vsi z “energijskim nabojem”, ki nas prežema in iz nas izžareva privlačimo “tisto”, kar moramo izkusiti. In kaj je to?

V prvem planu, kot prioritetno, predvsem vse tisto, kar smo (izkušeni ali neizkušeni) obsojali, vrednotili negativno… se skratka v polju polarnosti postavili na “pozitivno/ vzvišeno stran”. In imamo nujno potrebo, zadeve spreminjat, ker niso dobre, všečne… Močan ego se ne predaja! Delat mora, garat in se trudit.

Morda se soočajo neizkušene duše s široko paleto takih “lekcij” in izkušene z ožjo, a to ni merodajno za življenjsko zgodbo. Kajti verjamem, da je energijski naboj izkušenih duš tooooliko močnejši, da se lahko “zahaklajo” le na nekaj zadevah bolj, kot se neizkušene na mnogih.

Cona miru je pozicija nevtralnosti in brezpogojnega sprejemanja. To pa je tisti temelj , na katerem je možno sodelovanje z Univerzumom. In ker le-ta ni statičen, pa še evolucija je njegov “motor”, so napredek, rast in razvoj, zagotovljeni.

Lepo je če deliš