Reply To: Antropozofija v praksi

[ana11]

Irena wrote:

“Waldorfski pristop je presenetljivo skladen s sodobnim razvojem kognitivnih znanosti, ki odkrivajom kako se otroci učijo in razumevajo, …

Ima kdo osebne izkušnje na tem področju?

jaz sem odraščala v zelo podobnem okolju, le da se takrat ni reklo Waldorfski pristop. Samo šolanje je otroku res bolj prijazno in lahko razvija določene potenciale, ki jih mogoče ne bi mogel v klasični šoli. Ampak problem nastane takrat, ko se mora tak otrok vključiti v “normalni svet”, na primer na faks, ali pa v službo, kjer pa ni prijaznega Waldorfskega pristopa ampak kruti realni svet. Od znancev otrok je imel v klasični šoli strašne težave, pa so ga dali v Waldorfsko. Tam je zaživel, zelo mu je ustrezalo, ampak ko je šel v srednjo klasično šolo, se spet ni znašel. Žal je svet takšen, da je tudi to, da se v osnovni šoli naučiš, kako “preživeti” v neki instituciji, ena vrlina, ki ti v življenju prav pride.

Sem bila pa zelo prijetno presenečena, ko sem pri svojih dveh otrocih ugotovila, da so učiteljice samoiniciativno v klasični šoli uporabljale veliko modernih prijaznih metod, celo same so izdelovale učne pripomočke po Montessorijevi …. Po mojih izkušnjah je zelo veliko odvisno od učitelja/ice. Pri prvem otroku jih je bilo v razredu le 16 in so imeli veliko prednost, ker se pedagog lahko veliko bolj posveti 16-tim kot 24-tim otrokom.

Torej, sem za Waldorfski pristop, ampak ne izoliran. Klasičen šolski sistem je morda res okoren in počasen pri spremembah, ampak posamezni učitelji pa so zelo napredni. Na primer: jaz sem poleti brala v časopisih, da znanstveniki ugotavljajo, da je bosonogi tek bolj zdrav kot v super amortiziranih supergah z blažilci … Septembra so nam pri telovadbi že povedali, da otroci za telovadbo ne potrebujejo posebnih dvoranskih superg, ki so bile obvezne vsa leta do zdaj, ampak da lahko telovadijo v navadnih copatih, ki ne drsijo. “Očitno so nas proizvajalci superg vsa ta leta nategovali,” je izjavil telovadni učitelj.

Kmetijstvo:

v knjigah o biodinamičnem kmetijstvu lahko prebereš, da je globoko oranje škodljivo in počasi siromaši zemljo, saj pri takem načinu uničiš vse žive organizme, ki živijo na površju. Zato moraš vsako leto dodajati več gnojil. Nova (stara) spoznanja pravijo, da je treba le rahljati do globine 10 centimetrov. Spomnim se, ko so o tem govorili že pred 30 leti, ko je mama štihala vrt. Ampak kmetje pa še danes na veliko orjejo in obračajo zemljo.

Spomladi so v nedeljski kmetijski oddaji poročali, kako so začeli to metodo uporabljati v neki zadrugi na velikih površinah (mislim da nekje okoli Ptuja?). Bila sem čisto navdušena, ker je o temi govorila uradna inštitucija, ki bo lahko s svojimi ugotovitvami vplivala na veliko večji krog kmetovalcev, kot če to piše samo na ljubiteljskih forumih …

Pa vrtičkarji čedalje manj plevejo, v trgovini lahko kupiš že vnaprej pripravljene mešanice za zeleno gnojenje … jaz mislim, da se premika v pravo smer…

Lepo je če deliš