Reply To: zakon privlačnosti
strelka wrote:
…oba sta odlična manipulatorja človeškega uma -razmišljanja , logike itd ..če že poslušaš njihove odgovore …
Ja in ne 
Kolikor opažam (tudi na sebi 
) smo dandanes ljudje usmerjeni, vzgojeni v um – in ko se “gremo” duhovnost, telovadimo z njim v onemoglost. Zato so tele “manipulacije” s človeškim umom čist o.k.- kajti prej ali slej te vržejo do skrajne meje, ko ugotoviš, si priznaš, spoznaš…. da skozi um v Ljubezen ne moreš. In potem pridemo do osnovne, prastare, absolutne resnice, da je Brezpogojna Ljubezen domena srca.
) smo dandanes ljudje usmerjeni, vzgojeni v um – in ko se “gremo” duhovnost, telovadimo z njim v onemoglost. Zato so tele “manipulacije” s človeškim umom čist o.k.- kajti prej ali slej te vržejo do skrajne meje, ko ugotoviš, si priznaš, spoznaš…. da skozi um v Ljubezen ne moreš. In potem pridemo do osnovne, prastare, absolutne resnice, da je Brezpogojna Ljubezen domena srca. Kako resnična je trditev, da je najdaljše potovanje človeka : od uma do srca.
In kako Brezpogojno Ljubiti? Obstaja ena in edina pot – utišat, spraznit, umaknit velecenjeni in vsespoštovani um! Zakaj ? Morda zato:
Um “proizvede” Ego, le ta pa je avtor ločenosti. Čim v navdušenje staršev povemo svoje ime, definiramo obraz mame z besedo MAMA in nato še igračam dodamo “moje igrače” začnemo naš vserazširjeni človeški boj. Borimo se za svoje igrače, svojo mamo, svoje ozemlje, svoje znanje, svoje ocene, svoje prijatelje, svoje obleke, svoje partnerje, svoje otroke, svoj avto in svojo hišo, svojo službo, svoj denar in tako v neskončnost. Vključno s svojim Bogom, svojo državo, svojim jezikom, svojim… vse je naše, moje.
Vse to si je treba prigarat, priborit, osvojit, obrdžat, branit, popravit, olepšat…
In potem se čudimo, vsaj tisti, ki nas iskrica v nas opominja navkljub ali prav zaradi bede, ki jo ta ego – scenarij, režija in igra kontinuirano proizvaja, da nismo duhovni in preko Ega iščemo “seveda” še duhovnost.
Pravzaprav bi Ljubili – a le v kontekstu “jagodnega izbora” – določene ljudi, določene stvari, določene, izbrane domene življenja. S tem si seveda delamo “medvedjo” uslugo, saj nas PRAV VSE izbrano s svojimi odkloni in situacijami brca v nos, da nekaj ne štima. Jezni smo, razočarani, frustrirani, agresivni. A naš Ego, naš um je TAKOOOO pameten, da bo tudi te ugank razvozljal in zmagal na poti iskanja.
Figo bo zmagal. Ljubezen še nikoli ni bila bojno polje. Kako naj um domuje v radosti, sreči, svetlobi, obilju, ljubezni? Kaj ni jasno kot beli dan, da čim se nahajamo v enem iz teh stanj, zavraga naš dragi um UTIHNE? A se v tistem kratkem trenutku celo naš ego ne spoji z bitjo, ki edina zmore občutiti to, kar jo tisti trenutek prežema, navdihuje?
A je že kdaj kdo v srž začutil ljubezen, in obenem zraven filozofiral? Ni! Lahko že trenutek za temi lepimi občutji gre naš um v akcijo – a v samem momentu, ko smo prepojeni z ljubeznijo, noro srečni, prevzeti od lepote… je um tako odvečen, da se spontano umakne.
Ja, naš um bi bil nor in z IQ 15, če bi si V RESNICI želel taka stanja. V njih je brezposeln, utišan, mrtev – in to ni stanje, za katerim teži.
Kaj pa naš Ego ? A so njemu ta stanja bližja kot umu? Mogoče na prvo žogo je videti tako, ampak – kaj pa v resnici? A Egu paše, da se prepoji z drugo osebo, z naravo, s čemerkoli, kar ni on sam? Naši Biti taka stanja ustrezajo, vsekakor – vsi jih želimo in iščemo celo življenje. A ne naš Ego.
Naš Ego je samotni jezdec, ki se le občasno in bežno dotika drugega in drugih. Če bi se kjerkoli spojil, bi izginil, umrl, izhlapel, izpuhtel. Ne, noro bi bilo pričakovati od Ega, da si dovoli več, kot samega sebe. Ker pa je pameten in prefrigan, dobro ve, da na mora iskati in najti tudi take trenutke. Kajti prav zaradi takšnih izkušenj je VREDNO ŽIVETI, a ne?
Ampak Ego se ne da. Ločenost je njegova domena in ko preko duhovnosti išče povezanost, le kaj drugega naj sploh bi, je pravi lobist. S pomočjo uma, ki ga pravzaprav hrani in vzdržuje, določa in “neguje” izbrane vezi in spregleda dejansko prisotne.
A sploh vidi, prizna, dojame našo stalno in vseobsegajočo povezanost z naravo? Najsi bo z Ž energijo matere Zemlje kot M energijo očeta Neba? Kaj šele tisto območje nad polarnostjo?
Hm, seveda intelektualno ve – ampak – ali je um sposoben ČUTITI?
Čutiti Brezpogojno Ljubezen, ne Pogojno, ki prej ali slej sproducira jezo, žalost, obsojanje, grenkobo….
Sorry – če se gremo duhovnost, je PRAZNINA uma naša domača naloga, POLNOST srca pa naša bit.
Povezani smo, za božjo voljo, bolj, kot si zmoremo sploh dovoliti priznati. Dihamo isti zrak, napaja nas isto elektro-magnetno polje, jemo isto hrano in pijemo isto vodo. Vsi si želimo le eno – ljubiti in biti ljubljeni, razumeti in biti razumljeni, dati in dobiti, ustvarjati in ne uničevati, biti preskrbljeni in ne v pomanjkanju, biti v miru in ne v vojni, se imeti lepo in biti radostni, ter ne na tleh in v riti.
Pri vsem tem, kar nam je VSEM SKUPNO, pa večino dneva spregledamo oz. jemljemo za samoumevno (pa je res samoumevno ?) da NIČESAR sploh ne moremo misliti , čutiti, narediti, da se s tem ne dotikamo drugih. In drugi nas! Nikjer ni nobene intime, nikjer škatulje lastne skrivnosti – nikjer ne moremo bit sami in nikoli ne osamljeni.
In potem se človek vpraša, za čim si “duhovni iskalec” sploh prizadeva? Ko pa že vse JE!
Sam od sebe se ponuja odgovor: um sicer marsikaj ve – a ne razume ničesar! 
glas wrote:
Jaz mislim, da to ni “laž”.. mislim, da je ta “laž” v odgovoru, le novo vprašanje, ki se ti porodi.. kar pomeni, da ljudje postavljajo vprašanja, z namenom, da dobijo odgovor, da bi lahko s tem odgovorom nato udobno sedeli na istem mestu, statično še naprej.
Premakniti svojo rit ne pomeni iti še na x-ti tečaj, prebrati n-to knjigo, debatirati v y-razpravi. Premik iz uma v srce je možen le na enem samem terenu – v sebi!
Kdaj? Ko smo dovolj zasičeni z neuspehi uma in ega, in se nam zgodi “DOST MAM!”
Kako? Da si sami (ni drugega, ki bo to naredil za nas tako kot pri vzgoji uma ) privzgojimo čutenje Brezpogojne in veličastne Ljubezni, jo treniramo vsak trenutek znova in vzdržujemo to energijo.
) privzgojimo čutenje Brezpogojne in veličastne Ljubezni, jo treniramo vsak trenutek znova in vzdržujemo to energijo. Um in Ego imata pri tem pomembno nalogo – izbrati morata in se odločiti. 
Irena2012-12-09 17:28:53