to in ono o partnerstvu
- This topic has 26 odgovorov, 5 glasov, and was last updated 14 years, 7 months nazaj by
.
-
Zdej pa za opis dogodka sledijo rahlo osebni podatki, tk de
priporočam branje samo drznim hahaha.Jaz sem imela fanta(etiketa) do
pred dvema mesecoma, bila sva pa skupaj štiri leta in s katerim sva
planirala zakon(zaobljubo) in družino. On je dost tak čudovit, krasen,
družinski in skrbni človek, ki verjame v zakon tak cerkven, jaz pa tud
verjamem v zakon pa tud, če je cerkven, muslimanski, hinduistični
skratka oh in sploh vse možne vere ampak ne verjamem pa v iluzijo. In
jaz sem v najnem odnosu v nekem trenutku “zaštekala” pr seb, da to ni to
in, da se v bistvu kar nekaj časa že trudim za odnos iz sebe ven ampak,
da to ni to kar bi se jaz šla v življenju(se mi zdi, da si vsak lih
tist trenutek izbere takega partnerja kot ga tisti trenutek potrebuje)
in, da še dober, da še dober, da nimava otrok, ker potem bi si situacijo
naredila težje.Jaz pa poznam sama sebe in si nikakor nočem lagati in, da ko si
nekaj priznam oz. občutim moram in to po najhitrejšem postopku
izkomunicirati, mu povedati ta svoja občutenja ta trenutek, ker drugače
se počutim kot, da bi živela v laži t0o pa nekako ne zmorem oz. nočem,
to je zame na neki način isto kot da me ni, kot, da bi umrla.Zdej pa jaz izhajam iz tega, da če jaz čutim to, da je pol tud on
na nek način more čutiti to isto nekako, ne občuti to ravno tako kot jaz
ampak se mi zdi, da prenbližen tako, pol pa tud, če si dela utvare, da
sem jaz edina taprava ženska zanj.Zdej pa kako to izkomunicirati, jaz sem pa še taka oseba, da moram
izkomunicirati, ker drugaqče mi živeti ni in zatorej vsa občutenja
iskreno povedati, ker, če pravim, da spoštujem, pol druge zame ni. In
res me je vse to rahlo morilo ampak ni posegalo v druga področja mojega
življenja, ker sem se zavedala in si priznala svojo resnico do mojega
fanta, sam sem pa mirno počakala na tapravi trenutek, ker nisem hotela
delovati na silo, ker po mojem se ti to s silo vrne nazaj. Poleg vsega
tega ga pa še prizadeti nisem hotla seveda, sam če tko pogledamo, pa saj
je vedno žal eden prizadet. Ampak, ko sem si jaz priznala, da to ni to
in tisti moment vse na kocko postavila, se je že v vesolju začel tvoriti
ta moj dogodek, kot sem že rekla, jaz sem sam čakala na primeren
trenutek za ta pogovor, s silo sem že prej preveč opravka mela hahaha.
On, moj lubi je pa to že vse čutil, pa čeprav se on tega ni zavedal, sem
ga jaz prov vohala. In seveda je prišel ta prav trenutek in povedala
sem mu iskreno vsa moja občutenja, saj jaz mislim in to je nekako tudi
moje vodilo, da nič ne more biti tolk hudo, da se ne bi dal povedat oz.
izkomunicirati. Ker, če jaz ne bi tako naredila, si priznala in to tudi
povedala vem, da bi bil hudič. In pogovarjala sva se kar dolgo časa čist
mirno, no na trenutke mogoče ne ampak v glavnem pa, res pa, da brez
obsojanj, ker, če se jaz tega ne grem, pol pol tega ni, in tako tudi to
tisti trenutek to preprečiš v drugemu, se mi zdi. Saj, ko človek odkrito
izraža svojo notranjo resničnost to tudi drugi čuti, vsaj jaz imam tak
občutek. Ne vem mogoče se takrat duša z dušo pogovarja in ne ego z egom,
kdo je boljš, kdo je več naredu….Vse sva se zmenila, pa tud on je kljub upiranju na koncu priznal,
da škoda sicer ampak, da to ni to.Ampak sva tud do tega pršla , da ne rabi nikamor bežati al pa si
na silo iskati stanovanje al pa kva bo sedaj z biznisom, denarjem. Ja
kva bo, pa sej se sploh v tem trenutku nič ne rabi spreminjat. Midva
lahko še zmerom skupaj živiva, saj sva v prvi vrsti z najnim odnosom
ratala tudi prijatelja in sva se in se še bova imela rada(sam, da
je sedaj etiketa sostanovalec hahaha), z denarjem pa že od vsega začetka
nisva komplicirala in sedaj seveda nimava kej začet komplicirati.Opazila sem, da se je v njem nek naboj sprostil, kljub temu, da mu
je bilo hudo, sem pri njem občutila olajšanje, kakor tudi seveda pri
sebi.Pol sta pa minila kake dva tedna, pa sem točno vedla, da me bo
vprašal, ja kaj pa druge ženske, al js zdej lhk seksam z drugimi? Sem
rekla, pa saj sva se zmenila, pa saj se zavedam vrednost mojih besed in s
tem dejanj in bodi brez skrbi ne bom te obsojala saj si vendar moški in
imaš svoje potrebe in sprejmem vso odgovornost za moje odločitve. Bodi
brez skrbi kar se mene tiče, sam bi te pa nekaj prosila, da bi ti tud pr
seb razščistu zdej tole, ker je kar velik zalogaj, pa si probaj ti
predstavljat kako boš ti odreagiru, če bi jaz pripeljala deca domov.Tk de hvala Tadej pa hvala Marjan, pa lubčka vsem
Joj, In pogovarjala sva se kar dolgo časa čist mirno, no
na trenutke mogoče ne ampak v glavnem pa, res pa, da brez obsojanj, ker,
če se jaz tega ne grem, pol pol tega ni, in tako tudi to tisti trenutek
to preprečiš v drugemu, se mi zdi. Saj, ko človek odkrito izraža svojo
notranjo resničnost to tudi drugi čuti, vsaj jaz imam tak občutek. Ne
vem mogoče se takrat duša z dušo pogovarja in ne ego z egom, kdo je
boljš, kdo je več naredu….Vse sva se zmenila, pa tud on je kljub upiranju na koncu priznal,
da škoda sicer ampak, da to ni to.Ampak sva tud do tega pršla , da ne rabi nikamor bežati al pa si
na silo iskati stanovanje al pa kva bo sedaj z biznisom, denarjem. Ja
kva bo, pa sej se sploh v tem trenutku nič ne rabi spreminjat. Midva
lahko še zmerom skupaj živiva, saj sva v prvi vrsti z najnim odnosom
ratala tudi prijatelja in sva se in se še bova imela rada(sam, da
je sedaj etiketa sostanovalec hahaha), z denarjem pa že od vsega začetka
nisva komplicirala in sedaj seveda nimava kej začet komplicirati.Sem
zgoraj napisala, da je sedaj moj fant sostanovalec in da sava se vse
lepo zmenila, pred dvema mesecoma.
In zgleda , da sta bila ravno te
dva meseca zanj dovolj, da si je on priznal(samemusebi), da pa on ni
sposoben tako živeti(pa nisem nobenega deca pripeljala domov, me ne
zanimajo v tem trenutku), da jaz že lahko ampak, da ima on problem.
Vesela
sem bila, da je to priznal, ker sem jaz čutila, da kljub njegovi maski,
ni uredu. Ampak riniti v njega nisem hotla, sem čakala, da se bo on
izjasnil.
In ne bodi ga len, ko se jaz izpovem na telih ocvirkih, se
je pol to tud res zgodilo.
Res je fajn se mi zdi, da se vsaka stvar
zgodi točno takrat, ko se mora, vsaj pr men je tako in bila sem kar mal
ponosna na sebe, da nisem delovala na silo, da sem nekako pustila, da se
stvari same postavijo na svoje mesto ampak je blo pa potrebno
izkomunicirati zadeve. Pa neke vrste tolažba mi je, da ima sedaj tudi
bojl redno službo, tk de tud jaz ne rabim več skrbet kako se bo
preživljal.
Tk de vse v najlepšem redu, men bo pa tud ful pasal, da
bom sama, juhuhu!!! Se mam ful za učit, pa še izpit iz medicinskega dela
me čaka, pa vrt mam, pa ful okol bajte zanarest.
Vesela sem, pa res
mi je talele šola pomagala, da sem stvari speljala tako, kot jih sem. In
res sem ugotovila, da sva si pa res preveč različna za neko skupno pot.Pozdravčki
vsem drugim ocvirkom!!!tadej pretner 2010-03-19 16:33:16 Napsha wrote: Ljuba Zofka, jst prov uzivam v telem ocvirku, v soli sicer nisem, mam pa prek tegale foruma kar mal studija na daljavo, haha. Se najdem tud sama v tvoji zgodbi, ko sem bla jst en let nazaj v podobni storiji, sem en cel teden prezivela s svojim samopomiljevanjem in tako bolecino v srcu, da je sla do kosti, v hisi je bil mraz. Pol sem se pa mal zbrala in zavestno zacela usmerjat svoje obcutke, ker v sebi sem dobr vedla, da mava situacijo dveh cist razbolenih egov in da to ne bo nikamor prpelal, tk da en vecer sm sla v trgovino, nabavla dve flasi vina, haha, sva se usedla skupi in komunikacija – cist odprta, s poslusanjem in razumevanjem drug druzga, nobenih obtozevanj… S tem sva odprla en cist nov poglavje, neki cajta sva se se mal utrjevala, ker je blo vse skupi se mal obcutljivo, zdej je pa the best, res, res, jst tud zivim zdej sama, in to v tem trenutku ful rabim, ta dogodek je bil najboljsa izkusnja in iz tega je ratalo eno lepo prijateljstvo, juhu
pozdravcki na tvoj hribcek
, hvala za pozdravčke in enako nazaj na tvoj hribček, pa vabljena na moj hribček na dva litra rdečega pa še eno ocvirkuco bova v krušni spekle, aj’ prov?
Naše življenje je ena cela šola, tk de vsi smo u šol, vsi smo ocvirki.Tk de, z ljubeznijo zofka to amsterdam!zofija wrote: hvala za pozdravčke in enako nazaj na tvoj hribček, pa vabljena na moj
hribčekHm, takšnale vabila na svoj hribček je moč razumeti precej dvoumno …
zofija wrote:
In kva sm zdej hotla s tem povedati, da imamo vsi moč ustvarjanja, vsi kreiramo in ta moč je tako mogočna, da se vse v kar verjamemo, uresniči.In zatorej, po domač povedano, nabijanje zavesti vase, ni slaba ideja, probajte in sproducirali boste Zavest, ampak seveda ne pozabimo, da ima vsak svojo pot, in s tem smo sproducirali ali osvojili še eno besedo in to je Potrpežljivost, strpnost do drugega, in s tem posledično do zofke tudi.Lahko noč ali dobro jutro, zofkafilozofkaItak. Na ta način (“nabijanje zavesti vase
)pride le do tega, da se ti stvari dogajajo nekoliko bolj kontrolirano – že si z ozavešenostjo bolj na psu in se ti dogajajo kakšne neprijetne stvari, jih običajno pripisuješ “sreči krivi”, smoli … saj deske v glavi nimaš nabite na način, ki bi ti omogočal, da zaštekaš, da vse dogodke pritegneš na osnovi najglobljih prepričanj. Ta najgloblja prepričanja so namreč pogosto povezana z neozaveščenimi strahovi, situacijami, ki se jih izogibaš …
tadej pretner2010-03-19 05:28:42tadej pretner wrote:
hvala za pozdravčke in enako nazaj na tvoj hribček, pa vabljena na moj hribček
Hm, takšnale vabila na svoj hribček je moč razumeti precej dvoumno …
zofija wrote:
In kva sm zdej hotla s tem povedati, da imamo vsi moč ustvarjanja, vsi kreiramo in ta moč je tako mogočna, da se vse v kar verjamemo, uresniči.In zatorej, po domač povedano, nabijanje zavesti vase, ni slaba ideja, probajte in sproducirali boste Zavest, ampak seveda ne pozabimo, da ima vsak svojo pot, in s tem smo sproducirali ali osvojili še eno besedo in to je Potrpežljivost, strpnost do drugega, in s tem posledično do zofke tudi.Lahko noč ali dobro jutro, zofkafilozofkaItak. Na ta način (“nabijanje zavesti vase
)pride le do tega, da se ti stvari dogajajo nekoliko bolj kontrolirano – že si z ozavešenostjo bolj na psu in se ti dogajajo kakšne neprijetne stvari, jih običajno pripisuješ “sreči krivi”, smoli … saj deske v glavi nimaš nabite na način, ki bi ti omogočal, da zaštekaš, da vse dogodke pritegneš na osnovi najglobljih prepričanj. Ta najgloblja prepričanja so namreč pogosto povezana z neozaveščenimi strahovi, situacijami, ki se jih izogibaš …Ja Tadej, ti ga pa biksaš že, tkle zgodi. Jaz sicer drugače ne vem kam naj povabim tole mojo prijateljico zlato, kot na hribček, ker jaz imam dobesedno tudi naslov, kjer živim: Na hrib, sam res pa je, da tale moj hrib, je bolj hribček..Tk de, pr men na srečo ni nič dvoumnega, pr men je sam: al si, al pa nisi hahahahaha. Ampak včasih pa je blo pr men vse dvoumno, ne, pr men je bilo vse celo petumno.Vedno rada uporabljam številko pet, pravijo, da je to moja osebna številka, pa še rodila sem se 05.50 v znamenju škorpijona pa še v ascidentu škorpijona, tk de me je premetavalo na vse konce in kraje.Pol sem si pa še tapravo ampak tapravo mati izbrala, je pa res trgal gate hahahaha.Mami je rekla, da ko je prišla roditi v porodnišnico, da sem kar vun zletela in, da se ni prov nič matrala, no vsaj neki.Ja, bila sem totalno nezaželen otrok, saj bi verjetno mami takrat šla na splav, ker je bila še sama otrok(cca.18 let) ampak na srečo, tk je moralo biti, je ona ena izmed redkih žensk, da tudi, ko so noseče imajo nekaj časa še čist redno menstruacijo, kao ništa nije bilo. Tk de haha, ko je mami izvedela, da je noseča, sploh ni imela več nobenih pogojev za splav. Seveda je nosečnost tudi pred svojimi starši uspešno skrivala in ni čudno, da so naju postavili na cesto, ko je mene pripeljala domov ampak naju je potem kuj moja prababica vzela pod streho.In zatorej ni nič čudno, da sem bila polna strahov, polna vzorcev, polna kompleksov…saj sem mislila, da sem jaz hudič in, da so vsi drugi angelčki. Naredila sem se totalno ubogo žrtev, smilila se samemu sebi kaj je meni to treba bilo in seveda so bili moji dogodki temu primerni, pa imela sem še zelo močne zaljubljenosti že od otroštva. In seveda so mi bli starejši všeč, kolker pravijo-foterkompleks, jaz namreč nikoli nisem živela s fotrom, samo z mojo mamico. Se mi zdi, da sem tale fotrovkompleks že predihala ampak starejši so mi pa še vedno všečm hahaha, jaz sem vedno rekla, ja kaj imajo pa leta z ljubeznijo?, ja, čisto nič. Ja, pa ful so me sekirali ljudje v tistih časih, ko sem bila stara 20 let in imela fanta, ki je bil star 45 let, jaz pa čist zaljubljena pa se nisem nikoli dala, tle sem pa borka.In v enem obdobju sem bila celo tolk zatravmerana, da sem komi ven iz hiše upala. Zdej se sam še temu smejem in sedaj je pa to čist drugače in nikoli si nisem mislila, da mi bo tolk lepo in, da je svet in s tem ljudje in jaz naravnost čudovit, vse je čudovito, vsi smo čudoviti in čudeži se dogajajo. Sam sem pa vornk, vornk in še zmerom, se pravi nikad kraja, delam na sebi in to vsako sleherno sekundico, skoz brez pardona.Če se tkole spominjam kake družbe, včasih sem si zelo želela družbe oz. pripadnosti, sedaj temu ni več tako, so mi ljudje skoz govorili, da sem mal čudna, da preveč razmišljam, analiziram in, da sem celo preveč prijazna in, da je to moja maska in verjetno je to včasih tudi bila ampak sedaj pa samo živim in se res počutim varno in lahko rečem, da je meni moja koža prav in, če pride kaka situacija, dogodek(problem), se najprej ampak v sekundi trenutka vprašam: zakaj mi je pa to sedaj uletelo na pot in kaj moram jaz pri sebi spremeniti???!!! To je zamene sveto in tega mi noben ne more vzeti, lahko seveda poskušajo ampak ne morejo, ker se takoj opečejo na svojem dogodku.Zatorej, jaz samo ponižno živim in ustvarjam in čisto neusiljivo pomagam sebi in drugim, ker saj vsi poznamo ta pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, takoj, je že not!!!Uživajte, vaša, naša, njena, moja zofka filozofkaPrvotno objavil Zofija : Pol sem si pa še tapravo mati izbrala, je pa res trgal gate…..
Hhahahaha, ejga Zofka filozofka
, zgleda, da ima naša familija s trganjem gat…..hahahaha….še dons probleme….k sem bila jaz otrok……hahaha….smo peli eno pesemco…, ki se je imenovala ….hahaha…”brez gat ” ….hahaha…….gre takole……. po morju plava kit…… brez gat….hahaha …iz vode mu gleda rit….brez gat….ko pride na sredo morja ….brez gat….zagleda ga kitovka…brez gat………hahahaha…….zgleda, da sem te pozabila glih tole pesemco naučit…..hahahaha……, 
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.