Reply To: Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina › Reply To: Praznina
tadej pretnerV temi “kako pomagati telesu?” sem napovedal odprtje teme, v kateri bom opisal proces naselitve zavesti v telo. Najboljš bo, če o tem pišem kar v tejle temi, saj je s procesom tesno povezana. Tule bom torej postopoma objavljal in opisoval enačico tega procesa, kot tudi osnovne informacije o tem, zakaj običajno zavesti v telesu nimamo in kakšne so posledice tega.
Za kaj torej v procesu sploh gre in kakšno zvezo ima s praznino?
Velik del sodobnih psihologov meni, da je le okoli 5% naših odločitev zavestnih, sicer pa se odločamo po inerciji, na osnovi navad, obrambnih mehanizmov … Problem je v tem, da med nami in katerokoli našo izkušnjo stoji ego. Ego ni spontan, ampak je preračunan – rabi pozornost, rabi biti sprejet, rabi se počutiti varnega in je sam po sebi tisti del našega izkustva, ki ga ustvarimo, da bi bili sprejeti v svetu odraslih. Da bi se počutili v svetu odraslih sprejeti, se na takšne ali drugačne dražljaje iz okoklja nehamo odzivati spontano, ampak se odzivamo tako, kot nas naučijo, da je prav. Čustveni svet na dražljaj pogosto odreagira povsem drugače, a prebujeno čustveno energijo zadušimo s katerim od obrambnih načinov vedenja (glej Celostna bioterapija – strani 86-98). Pravzaprav gre za več različnih razkorakov, v glavnem pa za razkorak med tistim, kar bi radi in tistim, kar smemo ali mislimo da smo dolžni, ne glede na to, za kakšen občutek dolžnosti gre (pričakovanja drugih, vcepljene moralne vrednote …). Na ta način v sebi neprestano deponiramo različne čustvene napetosti, ki jim dajejo svoj pečat tudi različne travmatične izkušnje – vse to vodi k notranjem neskladju. Depresija, rak, fobije, odvisnosti, žalost, strah, alergije … so zunanji pokazatelj našega notranjega neravnotežja. Potisnjene čustvene tegobe nas podzavestno ločujejo od sedanjega trenutka in so vzrok mentalnim stanjem uma, ki nas vodijo v fizično neravnotežje, ki se odrazi kot simptom bolezni.
Proces, o katerem je bilo govora v temi “kako pomagati telesu” je pot, ki nam omogoči, da se osvobodimo čustvenih blokad in jih integriramo. Ko pristopimo k tem čustvenim blokadam in integriramo njihov destruktivni naboj, začnemo avtomatično vračati ravnotežje kvaliteti svojih življenjskih izkušenj. Mentalno razumevanje je pri tem redkokdaj del čustvene integracije. Osvoboditev čustvenih blokad je pogoj za čustveni razvoj, v drugi fazi pa se je treba naučiti odgovorno usmerjati tako osvobojeno energijo, da bi poboljšali kvaliteto svojih življenjskih izkušenj.
– Pozornost iz preteklosti in tisto pozornost, ki je projecirana v prihodnost, v procesu usmerjamo v sedanjost!!!!!!! Povezava med naseljevanjem zavesti v telo in praznino je v dejstvu, da nas v preteklosti/prihodnosti zadržuje pogojeni um, s tem, ko ga v procesu utišamo, dobimo občutek notranje praznine.
Povezano dihanje je najučinkovitejše sredstvo za usmeritev pozornosti v sedanji trenutek, s tem aktiviramo in dobivamo izkušnje zavedanja sedanjega trenutka in ovir, ki nam ta trenutek branijo doživeti (ego, ki se upira). Skozi ta proces se zavemo tudi svojih potisnjenih neintegriranih spominov. Skozi redno izvajanje procesa dobimo dostop do izkušenj, ki smo jih doživeli, preden smo jih znali povezati z mentalnimi idejami. Nekatera od teh izkušenj so zgolj občutki ali zavedanje vibracij. To so vibracijske izkušnje iz obdobja v maternici in nedolgo po rojstvu. Skozi proces spoznamo, da omogočajo rast le nekaj, kar ne vemo!!! Rastemo torej lahko šele, ko priznamo, da nekaterih stvari ne vemo.