Reply To: Prosim za pomoč, nasvet
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › Prosim za pomoč, nasvet › Reply To: Prosim za pomoč, nasvet
Pišuka.. ko tole berem vidim da jest svojih težav pa še opisat ne znam. Čeprav mi vsi(zdravniki) pravijo da sem dober opazovalec samega sebe in da znam povedat se mi tukaj znanje vstavi.
Bom pa vseeno poizkusil.
Kakih 14 dni nazaj sem hotel z avtom domov (98km daleč). Malce se mi je v glavi vrtelo in sem si izmeril pritisk ki je pokazal 80/50 al neki tazga. Kljub temu da sem vajen nizkega pritiska sem se odločil spit eno kavico čeprav je ponavadi ne pijem, vzel sem eno tabletko ditamin ki mal pomaga ublažit simptome nizkega pritiska in tako sem se naložil v avto in odpeljal. Čez kak kilometer ali dva nisem bil več sposoben voziti. Občutek vrtoglavice in zelo čudno dojemanje sveta sta me prisilila da ustavim vozilo. Pravzaprav sem tudi ustavil težko ker se nekako nisem zavedal telesa. Nisem bil siguren če vem kje se začne volan in komande pa kje se začnejo roke in kje je cesta,… skratka identične filinge sem imel še ko sem kadil travco. Zdej je že 11 let odkar je nisem tko da ne vidim povezave. Poklical sem domov in se toliko časa pogovarjal dokler nisem nabral dovolj koncentracije in poguma da obrnem in speljem nazaj. Ko sem prišel nazaj sem se ulegel v posteljo in tisti dan nisem bil več sposoben vstat. Doživel sem nekak čustveno živčni zlom lažje obike. To se mi zgodi vsakih leto in pol ali dve. Pač živim kar naporno življenje pa še sam sem grozno naporen sam sebi. Najbolj mi pomaga pri teh zlomih da vzamem kako plišasto igračo in grem spat pri 37 letih Kar se tiče zaznavanja sveta je bilo tako čudno da sploh nisem vedel ali je to kar se dogaja res ali ne.
Včeraj zjutraj sem se zbudil ob 5:18 na glavo sem dal slušalke in prižgal muziko. Ponavadi poslušam 528hz glasbo ki lepo vpliva na moje počutje in jo v bistvu sploh ne slišim ker sem je toliko navajen. To je vedno ena in ista skladba. No kaj hočem reč.. naslednjo uro in pol ležanja v postelji nisem mogel ugotoviti ali sem buden ali spim. Z lahkoto sem zavestno odpiral oči in gledal po sobi poslušal ali ignoriral pesem a sem hkrati točno vedel, da če premaknem roko ali da če nekdo potrka na vrata me bo zbudil. Skratka spanje in budnost hkrati. No in ko sem vstal je bilo vse OK dokler se nisem spet odločil da grem domov mal se peljat. V trenutku odločitve me je prijela neka tesnoba kot neko nezaupanje ali me bo spet kaj jajcalo po poti ker mi tega res ni treba. Pa sem se vseeno skobecal v avto in odpeljal. Kar hitro me je med vožnjo spet doletel čudno dojemanje sveta. Prižgal sem radijo in posvečal pozornost muski in pel zraven. Nekaj časa je pomagalo. Potem sem začel pisat sms ki mi je vzel precej pozornosti. Opazil sem da če posvečam pozornost večim stvarem hkrati lahko peljem če pa samo eni me pa odnese. Potem me je klicala prijateljica in sva se pogovarjala skoraj celo pot. Tako sem nekako preživel. Moram priznat da sem se parkrat mislil ustavit ker me je grabila panika ker nisem bil siguren če vem sploh kje je moje telo in ali ga nadziram pa kako. Doma kosilo in ostale dejavnosti..OK Potem so me po licih začeli grabiti taki majhni krči. V eni uri sem moral trikrat lulat vsakič po 4dl kar niti ni tako malo kljub temu da to jutro nisem pil preveč ker na poti invalid le težko piša. Imel sem različne občutke pritiska v glavo in sem si izmeril pritisk ki je kazal 87/57 merjeno na obeh rokah. Spet sem spil eno kavo in celo 0.5dl refoška čeprav ne pijem sam da mi mal dvigne pritisk pa še 3 kozarce vode z malo soli (himalajske) Kljub svoji čudaškosti in nesigurnosti sem se odločil vrniti in sem odpeljal. Polovico poti proti gorici me je dajala občasna panika in zelo so mi pomagala sončna očala. Čeprav ni bilo sonca takrat in jih tudi ponavadi ne nosim sem jih dal na bučo in dojemanje ceste se je popolnoma spremenilo. Komaj sem čakal da pridem v svojo pojslo. Parkrat sem poizkušal voziti brez očal in se mi je takoj vse pomešalo. Pogledal sem v ogledalo in se dobesedno izgubil. Skratka šit ne. Nekdo bi se vprašal kako to da grem vseeno na pot kljub vsemu temu počutju. Ja jest sem skoz prepričan da četudi odpovem na celi črti se mi nič ne bo zgodilo. Če se mi pa zgodi ne bo pa nič narobe četudi se polomim ali ubijem v nezgodi,.. Vse to se mi zdi popolnoma sprejemljivo brez težav. Tudi intuicija zadnje cajte mi dela 100 na uro in mislim da bi bil opozorjen prej če bi mi sledilo kaj neugodnega.
Potem pa kar naenkrat sem doživel eno tako globoko spoznanje .. dobesedno razvetljenje da sem kar zatulil od veselja. To spoznanje se je nanašalo na ene misli od prej. O tem mogoče pozneje ali sploh ne. No in ko sem to doživel se mi je vse dojemanje realnosti popolnoma normaliziralo. Posijalo je sonce in snel sem sončna očala. Vse napetosti v meni so popustile in neverjetno nepopisno zadovoljstvo se je naselilo vame. Začutil sem hvaležnost za vse kar obstaja. Zahvalil sem se vsaki stvari ki sem jo utegnil sproti opaziti in to hvaležnost tudi čutil kot neko povezavo v enosti.. Dobil sem moči tako da se ko sem prišel v Gorico sploh nisem ustavil ampak sem šel kar še en mal okol se furat ker je bilo vse tako imenitno. No ko sem prispel domu sem šel mal počivat v posteljo. Ko sem ležal sem se ves čas smejal tako da sem bil sam sebi smešen. Izrazit nasmej na ustih tako da so me čez kake pol ure že bolele ličnice ampak vseeno je bilo smešno in zelo srečno. Pomislil sem kaj hudiča se dogaja z mano. Ali je mogoče kej narobe z možgani da mi preliva seratonin ali da mi dela zdej samo desna možganska polovica mogoče me hoče mal kap al kej podobnega. Ja kdo hudiča bi vedel. Ampak tudi te misli mi niso odvzele nsmeška z ust in sem se samo nasmejal naprej. Smeh se je končal z utrujenostjo. Glede na trikratno lulanje v eni uri in krče v licih pa slab pritisk sem pomislil na srce in ali je kaj narobe z njim. Kri imam v redu. V 5ek sem jo dal pregledat in je super.
Bom zgodbo še malo začinil.
Enih 14 dni nazaj sem začel uporabljati svetlobno nihalo in ga uporabim pri vseh obrokih in pijačah. Občasno ob svojih omotcah merim cuker in je vedno okol 5. Dvakrat v dveh tednih sem imel migreno. Prvič avra, slepota na 3/4 plus bruhanje in 36 ur ležanja on bolečinah brez primere. Drugič samo avra in polovična slepota. Nobenih bolečin in ležanja sam par uric…lih tolk da sem se naspal. Mogoče sem dovolj hitro vzel tablet proti bolečinam in sem tako prelisičil samega sebe. Poslušal sem te dni tudi holotope meditacijo http://www.youtube.com/watch?v=0hjaPAHGvhI ki mi izredno paše v uho. Opažam da postajam tudi agresiven ker sem teden nazaj nekoga ki mi je šel na živce glatko počil po ustih. Problem te akcije je pa v tem da se nisem niti zavedal kdaj sem to storil. Potem mi je blo grozno žal sam res mi je ušlo. Danes bi to skoraj ponovil. Kljub temu da delam na sebi, na odnosih in vsem me zgleda nekaj močno živcira in bom samo počil enkrat. Upam da prej ugotovim kaj je. No in ker smo še pri začimbah… gledam razne videe reiki na daljavo ampak samo tiste ki mi fajn počutje naredijo. Raznih sprostitvenih maditacij in vseh čajčkov melise, kamilic in sivke,..polno rit in glavo. Čeprav mi v meni skoz nekaj govori da bi moral v akcijo v kreativnost ne pa se pomirjat na vse mogoče načine…zadnje čase me boli vrat in vse okol plečet, ram in v desno roko. Par let nazaj je bilo identično le da je bla roka leva.
dovolj za enkrat… grem mal spat
ozelot2012-11-25 15:26:41
Vedno znova vse po starem