Proxy wrote:
No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. Že to me je na začetku vrglo (po kakih dveh tednih) v paniko, pa ne vem zakaj, verjetno pa sem bil še od prej malo “overwhelmed” (kaj je že slo beseda? ) in zmeden od vse tiste ezoterične literature in sem se ves čas spraševal in ugotavljal če sploh meditiram pravilno. No potem sem sklenil, da vse to skupaj ni zadosti, oz. da rabim nekaj drugega, šel sem v Holosync (ne vem če pozna kdo, to je visokofrekvenčen audio ki ga poslušaš, ki te s točno določenimi frekvencami vrže v globoko stanje meditacije, tako kot da bi bil že pro meditator in seveda temu primerno pride na dan kar precej…khm.. podzavestnega “dreka”). No Holosync me je popolnoma vrgel (takrat sem bil star 18), tako močno, da sem imel panične napade,… ipd. imel sem pa kar naenkrat tudi sposobnost kratkih videnj v prihodnost in sposobnost zmernega branja misli ljudem – no to dvoje me je sploh čisto prestrašilo, nisem bil ravno pripravljen na kaj takega in ni mi bilo preveč všeč.
S Holosyncom sem prenehal, a vse skupaj se je nadaljevalo, povedal nisem sicer nikomur, a imel sem že v tistem času tudi poleg panike razne psihoze (multiple personality ipd.),
in začel z izvajanjem raznih stvari, ki se jih sploh več ne spomnim točno po več ur na dan.
Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh.
(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )
Hvala za vsakršno pomoč in nasvet,
Proxy 
Stari, v letalu ni pilota
Po mojem je precej jasno, kaj se je zgodilo. Ker praviš, da si veliko bral, zagotovo poznaš naslednja dejstva:
– Realnost je precej bolj pestra, kot jo običajno zaznavamo. Baje zaznavamo le okoli 0,005% dejanske realnosti.
– Percepcija je naučena. Ko se otrok rodi, v veliki meri zaznava tudi energijski svet, vendar pa ga potem starši in skrbniki ves čas usmerjajo zgolj na materialni del realnosti, tako da energijsko bolj ali manj neha zaznavati. Na fizični ravni se programiranje na materialno realnost odraža s specifičnimi nevronskimi povezavami, ki se ne nanašajo le na zaznavo ampak tudi na va živa prepričanja, med katerimi so tudi takšna, ki delujejo kot gibala motivacije.
– V fazi odraščanja/programiranja, se razvijajo različni podjazi, katerih vloga je, da v različnih situacijah avtomatično igramo določene vloge, hkrati pa ti podjazi začnejo sistematično prekrivati naš bazični jaz (tisto, kar si v resnici). Totalka pomemben del elementov, ki tako sestavljajo naš celotni jaz, ali če hočeš – samopodobo, pa je naš nepogojeni del – del, ki mu pravimo notranji opazovalec, neka notranja prisotnost.
In kaj se je torej zgodilo?
Iz tvojih opisov dogajanja je jasno, da je pri tebi ravno ta notranji opazovalec zelo šibak, nisi pa ga razvijal oziroma verjetno nisi vedel, kako pomembno je, da ga. Menim namreč, da si meditira tako, da si se v meditaciji enostavno izgubil, se “prepustil” in nisi ohranjal stanja notranje prisotnosti. Namesto da bi s to notranjo prisotnostjo opazoval kaj se dogaja, si se prepustil dogajanju.
In kam je to vodilo?
Zaradi večurnega vsakodnevnega meditiranja so ti razpadle nekatere nevronske povezave, ki te sicer usmerjajo na fizični svet. Če bi imel hkrati razvitega notranjega opazovalca, bi bilo to zaželeno, saj bi ti razpad določenih nevronskih povezav po eni strani pomagal vzpostaviti stik s tvojo bitjo, črpati motivacijska gibala iz nje in v končni fazi delovati na nepogojen način v materialni realnosti, s povečanjem polja zaznave (do neke mere). Tako pa v tebi ni bilo tiste notranje prisotnosti, ki bi ves proces vodila. Zato se je zgodilo sledeče:
– Kombinacija razpada nekaterih nevronskih povezav in dejstvo, da ni bilo šefa, ki bi vse vodil (notranjega opazovalca) je vodilo v multiple personality. Nekateri podjazi so se enostavno osamosvojili in začeli delovati zasebno. Med izbrisanimi povezavami so bile očitno tudi tiste, ki so bile povezane s pogojeno motivacijo.
– Meditacije so te peljale v sfere podzavestnih strahov, ki jih nisi mogel sprocesirati, ampak si se z njimi identificiral, tako da so se okrepili.
– Namesto da bi iz sebe osvobodil ujeto energijo, se jo je vate skozi napade panike ujelo še več. Toliko, da ne deluje več sistem samozdravljenja in imaš težave s pekočimi bolečinami.
Jasno je, da moraš to energijo osvoboditi in vzpostaviti stik s sabo. A karkoli boš poskusil, nimaš šans, če prej ne okrepiš notranjega opazovalca. Zato ti v tej fazi predlagam:
– vaje zavestnega kroženja z energijo (recimo mikrokozmična orbita in podobne),
– vaje krepitve/bildanja eteričnega telesa (če nobene ne poznaš, ti bom kakšno poslal jaz)
– in šele ko boš to notranjo prisotnost in eterično telo ustrezno okrepil, se loti procesa prisotnosti (opisan v temi Praznina, podforum Šola za bioterapevte). Prej ne, ker ne boš niti sposoben “opazovati” energije, ki bi se začele procesirati, niti jih tvoje eterično telo ne bo sposobno prenesti.
