Reply To: Praznina

[Cristina]

Po nasvetu Tadeja sem tud jaz začela proces prisotnosti. Hkati berem knjigo, ki jo je napisal Michael Brown. Res je malce razvlečena, kot ste že ugotovili tukaj na forumu. Meni se sedaj postavljajo vprašanja v zvezi z procesom. Namreč, iz prebranega sem razumela, da s tem ko izvajamo povezano dihanje, “potiskamo” na površje dogodke iz preteklosti, ki nas bremenijo, ozir. izzovemo v sedanjosti dogodke, ki nam pokažejo kje imamo težave. Ti se menda pojavljajo dokler jih ne uspemo razrešiti. Ko se tak dogodek zgodi, se moramo osredotočiti na občutke, ki jih tak dogodek povzroči v nas in nič ne premišljujemo o tem kaj se dogaja in kako bi se ga znebili. Preprosto samo z notranjim opazovalcem opazujemo občutke v sebi. Tako se naj bi sprocesiralo čustveno breme v nas in bi bil problem rešen. Torej tako piše Brown, meni pa to ni najbolj jasno. Imam nek problem, npr. da imam v javnosti tremo. Ko sem izpostavljena takemu dogodku, se v meni avtomatsko sproži misel…spet mi bo nerodno. Nato se pojavijo očutki treme, neugodja. Torej najprej misel, nato občutek. In zdaj bi naj po Brawnu vklopila notranjega opazovalca in se zavedla svojih občutkov. Pod pogojem, da imam razvito zavedanje sedanjega trenutka skozi proces, se torej sedaj zavem svojih občutkove treme, ter s tem preprečim, da mi je spet nerodno, da zardevam….? Moti me to, da je ista misel, ki povzroči v startu to občutenje še vedno tukaj, ni se zbrisala iz spomina. Ali to pomeni, da bo vedno tukaj in jaz moram imeti dovolj moči, da se prav odločim kako bom reagirala? stalno se bom kontrolirala? A ne bom s tem “kontrolingom” počasi znova zgradila isti problem, že zaradi strahu, da znova ne zdrsnem nazaj?

lp vsem

Lepo je če deliš