Reply To: Regresija
Robert Zupančič wrote:
Sam veš, in če bi to sedaj želel posebej dokazovati, bi samo podcenjeval tvojo inteligenco ter izjemno bogato znanje, ki ga imaš na področju ezoterike, da obstaja precej dobro dokumentiran ter strukturiran duhovni svet z določenimi bitji. Nekaj jih je bajeslovnih (pa še to je stvar diskusije, saj t.i. “E.T. souls”, ki prihajajo v zemeljske inkarnacije iz drugih sistemov, lahko omenjajo “škrate” itd.), nekaj takšnih, ki so resnična, vendar jim ljudje pripisujejo prevelik pomen (kot to nedvomno velja na primer za angele), nekaj pa jih je takšnih, ki obstajajo, vendar jim ljudje pripisujejo premajhen pomen (kot denimo duhovni vodniki).
Če doživljaš/sprejemaš svet kot prostor različic, je jasno, da je sila diskutabilno, kaj objektivna realnost sploh je. Angele omenjaš kot resnične. Seveda so, a le v nekaterih poljih realnosti. V poljih realnosti, v katerih delujem sam, jih ni, kot niti vodnikov. Edini objektivni vodnik je tvoj duh (izvorni vorteks), ki se aktivira predvsem takrat, ko si tukaj in sedaj, zato tudi je cilj različnih religij in filozofij bivanje v sedanjem trenutku, do katerega lahko prideš na precej učinkovitejše načine, kot pa z brskanjem po preteklosti. Ko si tukaj in sedaj, si avtomatično dvignjen nad vzročno – posledično zgodbo.
Robert Zupančič wrote:
Težava je v tem, ker teh bitij ne moremo videti z (dobesednimi) očmi, zato si največkrat racionalni um to razloži povsem racionalno, pač v skladu s svojo šablono, po kateri deluje.
Šablona razlage je pogostokrat nezavedna in izhaja iz kolektivnega polja. Ne le, da si jih racionalni um razlaga – s svojimi prepričanji jim po teoriji o obstoju polj vseh mogočih in nemogočih realnosti, ki se mi zdi zelo verjetna, daje celo življenje. In ker recimo moja prepričanja nimajo nič z angeli in vodniki, jih niti slučajno ne precipiram.
Robert Zupančič wrote:
Vse to, kar praviš, je res, če gledaš na stvari iz vidika sodobne znanosti, ki v okviru svojih (omejenih) zmožnosti pač razlaga stvari v skladu z okvirji, ki so jih sami določili. Pri tem je težava, ker ne dopuščajo tistega, kar bi lahko bilo izven teh okvirjev. Ko je Michael Newton, kot dr. klasične svetovalne psihologije začel pri svojem delu ugotavljati fenomene “izven” teh okvirjev, je bil toliko iskren in “zvedav” (čeprav je prej odločno zanikal in zavračal vse takšne možnosti), da si je dovolil razširiti meje spoznavnega izven okvirjev, ki jih je postavila moderna psihološka znanost na temu področju, in skozi več kot 30-letno znanstveno delo ugotovil, da človek v regresiji, ki jo je razvil (v t.i. “superzavestnem” stanju), resnično naveže stik s svojimi pravimi duhovnimi vodniki, in ne z nekimi arhetipi, vizijsko pogojenimi entitetami itd. ter da tovrstna komunikacija daleč presega vsakršno psihoterapevtsko delo.
Tole mi je mal hecno. Kot prvo, jasno da ni Newton s klasično psihologijo nikamor prišel, saj je njen cilj v glavnem ta, da te prilagodi družbi (matrixu). Po drugi strani govori sodobna znanost o kvantnih realnostih, nedoločenosti in še nečem, kar se mi zdi v kontekstu tegale strašno pomembno – nemanifestirano opisuje kot 4D hiper prostor, torej štiridimenzionalni prostor, ki si ga niti slučajno ne moremo predstavljati, zanj pa je med drugim značilno, da je vse povsod. Opisuje stvari, ki si jih niti predstavljati ne moremo, ne pa da bi nas omejevala. Primer: pričevanja iz Newtonovega nabora imaš za objektivna, pa čeprav se velik nihov del (izkušnje duše v nemanifestiranem) dogaja v nemanifestiranem, torej v 4D hiperprostoru. Ampak vsi jih opisujejo s 3D modelom!!!!! Vprašanje, v kakšni meri je torej ta opis objektiven, saj je narejen na osnovi zavestnosti duš, ki je relativno majhna. Del tega seveda lahko drži, vprašanje pa je, kakšna je resnica. Saj veš, da razumeš neko kreacijo, mora biti tvoja zavevestnost vsaj približno enaka zavestnosti kreatorja. Glede na to, da nimamo nikakršne predstave o 4D hiperprostoru, je jasno, da ni. Glede prepoznavanja objektivne realnosti smo morda v slabši situaciji kot žival, ki recimo knjigo prepozna zgolj kot barvni predmet, kar je seveda povsem pravilna percepcija, a le iz njene stopnje zavesti.
tadej pretner wrote:
Robert Zupančič wrote:
Regresoterapija po metodi dr. Michaela Newtona ima tako tri globoke terapevtske aspekte:
Normal
0
21
false
false
false
SL
X-NONE
X-NONE
MicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”,”serif”;}
1. 1. razrešuje naš strah pred smrtjo, saj se tekom seanse klient spomni kompleksnosti svojega bivanja in se doživi kot nesmrtno duhovno bitje na poti skozi mnoge fizične inkarnacije. Strah pred smrtjo izgine, ko se spomni in podoživi, da po fizični smrti naša duša nadaljuje svoje bivanje kot čista zavest in energija, dokler se ne odločimo za naslednjo fizično inkarnacijo;
Robert Zupančič wrote:
2. 2. ozdravlja mnoge težavne aspekte v življenju klienta, kot na primer različne fobije, fizične simptome, ki nam povzročajo neugodje ali celo bolečine in zanje ne najdemo ustreznih pojasnil, težavne odnose (družina, partnerstvo, delo, okolje itd.), nepojasnjene občutke nelagodja, strahu, krivde itd., za katere se zdi, da izvirajo od »nikoder« itd.;
Robert Zupančič wrote:
3.oodgovarja na mnoga pomembna življenjska vprašanja, kot na primer kakšen je smisel našega življenja, s kakšnim namenom smo se inkarnirali v to življenje, kaj je naša tokratna naloga, kaj moramo spoznati, razrešiti ali doživeti itd. Na vsa ta vprašanja dobi klient odgovore skozi osebno, izjemno globoko komunikacijo s svojim duhovnim vodnikom (ki ima med drugim tudi svoje konkretno duhovno ime, torej je poosebljeno duhovno bitje, ne arhetip oz. vizija) in drugimi duhovnimi učitelji, s katerimi naveže osebni stik med regresijo v prejšnja življenja (PLSR) in v življenje med življenji (BLSR), kjer pa se sreča tudi s.i. “svetom starešin”, ki predstavljajo še razvitejša bitja od naših duhovnih vodnikov. Na kliente ponavadi pustijo izjemen in trajen vtis, ki odločilno vpliva na njihovo kvaliteto nadaljnjega življenja.
Iluzija, ki smo ji podvrženi v tem svetu (maya) seveda poskuša v človeku zamegliti jasen pogled na ta dejstva s tem, ko išče racionalne razlage za takšne fenomene, na kar je opozarjal že Jezus, ko je svoje učence opominjal: “S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči
svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in
umeli s srcem in se izpreobrnili…” (Mt. 13: 14-15). Včasih je vendarle za kakšno stvar potrebno imeti tudi nekaj “vere”. In če imamo te nekaj “vere” se zgodi tisto, kar je rekel Jezus: “Če
bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od
tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.” (Mt. 17:20). To je sicer že poglavje o “programiranju” vesolja, vendar pa sem citiral na tem mestu zato, ker se žal ljudje, ki imajo težave, raje zatekajo k racionaliziranju, razmišljanju, premlevanju, iskanju vzrokov (ki to sploh niso) izven sebe in odlašanju, namesto, da bi z nekaj “gorčične vere” stopili na potovanje vase ter rešili marsikateri svoj problem. Ker vsi dobro vemo, da so odgovori v nas (v naši duši), zato jih ne gre iskati izven sebe. 
tadej pretner2012-07-01 13:27:45