Reply To: Regresija
tadej pretner wrote:
– Ne eni regresiji sem začel govoriti latinsko. Možakar, ki je regresijo vodil (sicer dipl. psiholog) je bil dovolj priseben, da je vsaj uspel vsaj delno zapisati, kaj sem govoril. Besede so imele smisel, verjetno pa je odveč poudarjati, da sicer o latinščini nimam blage veze.
Pri regresiji po metodi dr. Michaela Newtona, se seanse vedno snemajo in se posnetek na CD-ju naknadno pošlje klientu po pošti. To je zelo pomembno, saj se še tedne po opravljeni regresiji, na podlagi poslušanega posnetka sprožajo podoživljanja in predvsem dodatni uvidi, zato je to proces, ki traja dlje časa in ne samo tisti 2-3 ure, ko je klient pri regresoterapevtu.
tadej pretner wrote:
– Več regresij sva morala prekiniti, ker me je začelo v ledvenem delu tako boleti, da sem se zvijal od bolečin. Ko sva zaradi tega razloga prekinila zadnjo regresijo, je psiholog rekel: “Morda pa imaš v ledvenem delu prisesano kakšno bitje, ki se boji, da bi bilo odkrito.” Čim je to izgovoril, je v sosednjem prostoru (kuhinja) tako zaropotalo, kot da bi nekdo spustil na tla kup krožnikov.
Sam veš, in če bi to sedaj želel posebej dokazovati, bi samo podcenjeval tvojo inteligenco ter izjemno bogato znanje, ki ga imaš na področju ezoterike, da obstaja precej dobro dokumentiran ter strukturiran duhovni svet z določenimi bitji. Nekaj jih je bajeslovnih (pa še to je stvar diskusije, saj t.i. “E.T. souls”, ki prihajajo v zemeljske inkarnacije iz drugih sistemov, lahko omenjajo “škrate” itd.), nekaj takšnih, ki so resnična, vendar jim ljudje pripisujejo prevelik pomen (kot to nedvomno velja na primer za angele), nekaj pa jih je takšnih, ki obstajajo, vendar jim ljudje pripisujejo premajhen pomen (kot denimo duhovni vodniki). Težava je v tem, ker teh bitij ne moremo videti z (dobesednimi) očmi, zato si največkrat racionalni um to razloži povsem racionalno, pač v skladu s svojo šablono, po kateri deluje. Prav gotovo vsak ropot iz kuhinje ne pomeni, da so nas obiskala duhovna bitja, vendar pa vsaj v tvojem opisanem primeru človek kar težko verjame, da je šlo zgolj za “naključje”, kajne?
tadej pretner wrote:
Pomisleki glede realnosti scenarijev, ki jih v regresiji včasih “prepoznamo” kot prejšnja življenja:
Sodobna psihologija je odkrila, da je so tipi naših vizij in sanj odvisni od naše bazične identitete, oziroma od bazičnega arhetipskega vzorca, pod vplivom katerega smo. Tisti, pri katerih recimo prevladuje arhetip otroka, imajo pogostokrat vizije z angeli, vnebovzetimi mojstri itd. Tudi takrat, kadar skušamo ciljano vzpostaviti stik z “vodniki”, dobimo običajno stik z “vodniki”, ki pripadajo arhetipski strukturi in nas vodijo še globlje v polje arhetipa (stik z resničnimi vodniki se vzpostavi na drugačen način). Zato je na mestu pomislek, da je povsem možno, da vsaj v veliki meri pri regresiji dobimo/vidimo scenarij nekega polja realnosti, ki je na nek način povezano z nami, ni pa nujno naše prejšnje življenje. V bistvu se mi zdi to celo malo verjetno.
Vse to, kar praviš, je res, če gledaš na stvari iz vidika sodobne znanosti, ki v okviru svojih (omejenih) zmožnosti pač razlaga stvari v skladu z okvirji, ki so jih sami določili. Pri tem je težava, ker ne dopuščajo tistega, kar bi lahko bilo izven teh okvirjev. Ko je Michael Newton, kot dr. klasične svetovalne psihologije začel pri svojem delu ugotavljati fenomene “izven” teh okvirjev, je bil toliko iskren in “zvedav” (čeprav je prej odločno zanikal in zavračal vse takšne možnosti), da si je dovolil razširiti meje spoznavnega izven okvirjev, ki jih je postavila moderna psihološka znanost na temu področju, in skozi več kot 30-letno znanstveno delo ugotovil, da človek v regresiji, ki jo je razvil (v t.i. “superzavestnem” stanju), resnično naveže stik s svojimi pravimi duhovnimi vodniki, in ne z nekimi arhetipi, vizijsko pogojenimi entitetami itd. ter da tovrstna komunikacija daleč presega vsakršno psihoterapevtsko delo. Zato v ZDA, kjer je psihoterapija že desetletja nekaj povsem običajnega in zaželjenega, sedaj ljudje precej menjajo svoje nekdanje psihoterapevte za regresoterapevte. Četudi pogledava na stvari zelo ozko in konvencionalno, gre pri regresoterapiji vsekakor za razširjen pogled na stvari, ki vključuje še vsaj eno ali dve pomembni komponenti (preteklost, ki vzročno vpliva na sedanjost in duhovno vodstvo entitet, ki nas poznajo bolje, kot mislimo, da poznamo sami sebe, kaj šele, da bi se v resnici poznali, torej je tu navsezadnje še tretja izjemna komponenta, to pa je proces samospoznavanja, ki izjemno vpliva na kakovost nadaljnjega življenja). Regresoterapija po metodi dr. Michaela Newtona ima tako tri globoke terapevtske aspekte:
Normal
0
21
false
false
false
SL
X-NONE
X-NONE
MicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”,”serif”;}
1. 1. razrešuje naš strah pred smrtjo, saj se
tekom seanse klient spomni kompleksnosti svojega bivanja in se doživi kot nesmrtno
duhovno bitje na poti skozi mnoge fizične inkarnacije. Strah pred smrtjo
izgine, ko se spomni in podoživi, da po fizični smrti naša duša nadaljuje
svoje bivanje kot čista zavest in energija, dokler se ne odločimo za naslednjo
fizično inkarnacijo;
2. 2. ozdravlja mnoge težavne aspekte v življenju klienta, kot na primer različne fobije, fizične simptome, ki nam
povzročajo neugodje ali celo bolečine in zanje ne najdemo ustreznih pojasnil,
težavne odnose (družina, partnerstvo, delo, okolje itd.), nepojasnjene občutke
nelagodja, strahu, krivde itd., za katere se zdi, da izvirajo od »nikoder« itd.;
3. 3. odgovarja
na mnoga pomembna življenjska vprašanja, kot na primer kakšen je smisel našega življenja, s kakšnim namenom smo se inkarnirali v to življenje, kaj je naša tokratna naloga, kaj moramo spoznati, razrešiti ali doživeti itd. Na vsa
ta vprašanja dobi klient odgovore skozi osebno, izjemno globoko komunikacijo s svojim
duhovnim vodnikom (ki ima med drugim tudi svoje konkretno duhovno ime, torej je poosebljeno duhovno bitje, ne arhetip oz. vizija) in drugimi duhovnimi učitelji, s katerimi naveže osebni
stik med regresijo v prejšnja življenja (PLSR) in v življenje med življenji (BLSR), kjer pa se sreča tudi s.i. “svetom starešin”, ki predstavljajo še razvitejša bitja od naših duhovnih vodnikov. Na kliente ponavadi pustijo izjemen in trajen vtis, ki odločilno vpliva na njihovo kvaliteto nadaljnjega življenja.
Iluzija, ki smo ji podvrženi v tem svetu (maya) seveda poskuša v človeku zamegliti jasen pogled na ta dejstva s tem, ko išče racionalne razlage za takšne fenomene, na kar je opozarjal že Jezus, ko je svoje učence opominjal: “S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči
svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in
umeli s srcem in se izpreobrnili…” (Mt. 13: 14-15). Včasih je vendarle za kakšno stvar potrebno imeti tudi nekaj “vere”. In če imamo te nekaj “vere” se zgodi tisto, kar je rekel Jezus: “Če
bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od
tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.” (Mt. 17:20). To je sicer že poglavje o “programiranju” vesolja, vendar pa sem citiral na tem mestu zato, ker se žal ljudje, ki imajo težave, raje zatekajo k racionaliziranju, razmišljanju, premlevanju, iskanju vzrokov (ki to sploh niso) izven sebe in odlašanju, namesto, da bi z nekaj “gorčične vere” stopili na potovanje vase ter rešili marsikateri svoj problem. Ker vsi dobro vemo, da so odgovori v nas (v naši duši), zato jih ne gre iskati izven sebe. 
Robert Zupančič2012-07-01 09:05:14