Reply To: Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina › Reply To: Praznina
8. 5. 2012 ob 22:46
#14833
tadej pretner
Moderator
nirja wrote:
Sem v četrtem dnevu prvega tedna in imam težavo.Že ene 15 let imam občasno “nemirne noge” – pride trenutek, ko začutim tako napetost in nemir v nogah, da jih niti slučajno ne morem imeti pri miru. Ne uspem najti povezave s fizičnim ali psihičnim počutjem, sem spočita ali utrujena, sem up ali down … v vseh sortah počutij lahko pride do tega.Včasih sem situacijo reševala s počepi – ko sem jih naredila toliko, da se nisem mogla več premakniti, je nemir popustil. Nekaj časa nazaj sem ugotovila, da je veliko bolje, da se uležem in dvignem boke, držim položaj tri, štiri minute in je ok.Kaj ima vse to s procesom?Med povezanim dihanjem se mi po ene petih minutah redno zgodi, da začutim napetost (ampak samo) v desni nogi, nemir, živčnost – in ni šans, da ostanem mirna v sedečem položaju. Vem, da se moje telo upira umiritvi uma in ozaveščanju podzavesti in mi želi nagajati. Še bolj, ker hočem to premagati.Kaj lahko naredim? Trenutno rešujem stvar tako, da dihanje izvajam v ležečem položaju in ko pride napetost, dvignem boke in diham naprej. Ko popusti, se uležem, diham dalje. Ko spet pride, dvignem boke… Saj tudi takrat čutim nemir, ampak je znosno.Sem poskusila večkrat zdržati pri miru, sede nadaljevati povezano dihanje, samo opazovati napetost – a je nemir prevelik, ne zmorem.Vendar sklepam, da če bom nadaljevala dihanje leže z dvignjenimi boki, težava v sede ne bo izginila, ampak bo nemir samo še hujši in me bo silil, da popustim.Kako naj to rešim?In še nekaj me zanima – ali je nemir v mojih nogah (morda celo kolkih, trtici) potemtakem povezan z neko mojo močno podzavestno situacijo , da je v procesu takoj butnil na plan?Zanimivo mi je, da med izvajanjem avtogenega treninga skoraj nikoli nisem imela teh težav.Najlepša hvala za odgovore.
Bom začel s koncem – avtogeni trening je s tem procesom neprimerljiv. Reciva, da je nekje globoko v tebi tvoj pravi jaz – prektit je s kupom ujete čustvene energije, ki jo v telesu zadržujejo različni mehanizmi kontrole – tudi nepetosti v mišičju. V nogah so očitno tolikšne, da se jih želiš podzavestno osvoboditi, zato so verjetno tudi takrat, KO MISLIŠ, DA SI SPROŠČENA, tvoje noge “aktivne”.
Btw – avtogeni trening je razmeroma zastarela in razmeroma neučinkovita metoda, saj pri tem skušaš kupom programov, ki so že v tebi, naložiti naproten program, Rezultati se do neke mere kažejo, dokler vadiš – ko nehaš vaditi, pridejo na plan stari programi, povezani z ujeto čustveno energijo in mehanizmi, s katerimi jo kontroliraš.
Pri procesu pa gre za to, da najprej skozi opazovanje svoje notranjostiin sprostitev kontrolne mujete ehanizme umakneš, s povezanim dihanjem pa spraviš energijo, ki je za njimi, v gibanje in procesiranje. Te energije imaš v nogah očitno zelo veliko, če so potrebne takšne mišične napetosti, da jo obvladujejo. Ko torej skozi opazovanje in sproščanje postopoma napetost umikaš, z dihanjem pa ujeto energijo spraviš v gibanje, se začne sproščati bolečina, ki jo sicer mišična napetost zadržuje v tebi. In sprosatila se bo le skozi bolečino – a potem tudi mišične tenzije ne bodo več potrebne. A kaj v tem primeru storiti? Proces definitivno izvajaj leže, vendar si za začetek ni treba pomagati z dvihanjem bokov. Pred začetkom raje noge dobro globinsko zmasiraj, potem pa začni z blažjim dihanjem od običajnega in pravzaprav samo procesiranje ujete energije doziraj z dihanjem. Ujemi ritem, ki še ne povzroči neznosne bolečine. Opazila boš tudi, da se bolečina procesira po plasteh. V glavnem – pazi na to, da takrat, ko zelo boli, ne nehaš z dihanjem, pa čeprav je minilo petnajst ali dvajset minut (čas pač, ki si si gazadala). Če boš nehala v fazi hude bolečine, se namreč lahko zgodi, da te bo noga bolela tudi po tem, ko boš proces zaključila.