Reply To: zdravilne rastline
Večkrat zgodaj pomladi vidim grmiček , ki cveti rumeno …ima take drobne rumene cvetke. Čez leto potem pozabim , vidim pa kasneje na njem rdeče plodove …
.Zdravi ko dren
Gorenjski glas, avtor: Pavla Kliner
Če hoče človek biti “zdrav ko
dren”, mora jeseni nabrati in uživati škrlatno rdeče podolgovate, jajčaste
plodove rumenega drena (Cornus mas L.), ki jim navadno pravimo drnulje ali tudi
drenulje.
Človeka poživijo od glave do pete in odpravijo še druge težave, denimo drisko.
Dren je zelo simpatičen grm ali do pet metrov visoko drevo, ki našo dušo in oči
razveseli že zgodaj spomladi, ko lepo rumeno zacveti. V tem času njegove
cvetoče veje uporabimo kot sestavino cvetnonedeljske butare. Še bolj nas
razveseli jeseni, ko dozorijo njegovi plodovi. Iz njih lahko naredimo slastno
marmelado, čežano, kompot, juho ali zdravilen čaj. Lahko pa jih namočimo tudi v
domač sadjevec.
Trd kot rog
Dren lahko živi zelo dolgo. Neka legenda ve povedati, da je v času Jezusa
Kristusa na enem od sedmih rimskih gričev, Palatinu, še uspeval rumeni dren, ki
naj bi bil pognal iz koščka držaja sulice, s katero je Romul 750 let pred tem
označil meje Rima. Sicer pa njegovo latinsko ime cornus pomeni rog.
Drenov les naj bi namreč bil trd kot rog. Rimljani so ga uporabljali pri
izdelavi puščic, kopij in orodij. Pred stoletji so iz njega izdelovali
sprehajalne palice, kline, lestve, stole in glasbila. Iz koščic rumenega drena
so izdelovali rožne vence, iz njihovih jedrc pa so stiskali jedilno olje.
Koščice, ki so jih strli, opražili jedrca in zmleli, so se obnesle tudi za
pripravo t. i. drenove kave, ki so jo pili ob posebnih priložnostih. Tako kavo
si lahko privoščimo tudi danes. Je svojevrstnega, a prijetnega okusa in lepo
diši. Juha, marmelada, čežana, vložene drnulje … Drnulje so sprva kisle in
trpke, užitne so takrat, ko postanejo temno rdeče in začno odpadati. Da so
zrele drnulje pogosto uživali Rimljani, poroča že rimski pesnik Ovid. Uživali
pa naj bi tudi nedozorele plodove, vložene kot olive. Tudi mi lahko manj zrele
drnulje vložimo v slano vodo in uporabimo kot dodatek k mesnim narezkom. Še
bolj bomo naredili, če jim kot dišavo dodamo komarček. Drnulje je moč uživati
sveže, a takšne so za večino ljudi prekisle. Lahko jih posušimo v pečici. Sadno
juho iz drnulj pripravimo tako, da drnulje zmečkamo, dodamo enako količino vode
ali jabolčnega soka, lahko tudi nekaj medu in zmešamo s paličnim mešalnikom.
Vanjo lahko zmešamo na koščke narezano različno sadje, na koncu pa lahko dodamo
tudi nekaj rozin in kakšen listič mete. Če želimo pripraviti marmelado, drnulje
do mehkega dušimo v majhni količini vode, nato jih pretlačimo skozi cedilo in
se znebimo koščic. Na pol kilograma mase dodamo četrt kilograma sladkorja in
vrečko pektina ter kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Dodamo nastrgano lupino
dveh limon in pripravek shranimo v dobro zaprti posodi. Iz drnulj lahko skuhamo
tudi čežano, ki jo le malo sladkamo in odišavimo z vaniljinim strokom.
Čaj in drnuljevec
Zdravilne učinke drena je začela ceniti šele sv. Hildegarda, ki je ugotovila,
da »dren daje človeku moč, saj čisti in krepi šibek in tudi zdrav želodec
in koristi zdravju«. Drnulje
pomirjajo želodec in črevesje. Za to so zaslužne čreslovine, ki so bogato
nakopičene v plodu. V obilicah pa je v njih prisoten tudi vitamin C. V njem naj
bi ga bilo celo več kot v limonah. Drnulje učinkujejo zelo poživljajoče. Lahko
uživamo zrele drnulje ali pa se odločimo za čaj iz posušenih drnulj, ki ga
pripravimo kot prevretek. Tako bomo odpravil težave z drisko in pomirili vnetje
prebavil. Čaj je koristen tudi za osvežitev bolnikov z vročino. Nadvse okusen
in osvežujoč pa je drnuljevec, sok iz drnulj. Novejši recept za ta zdravilni
sok svetuje, da iz drnulj odstranimo koščice, drnulje zdrobimo s paličnim
mešalnikom in zalijemo z vodo po okusu in videzu. Lahko ga sladkamo z medom.
Drnuljev sok pa lahko uporabimo tudi za pripravo punča. Potrebujemo pol litra
drnuljevega soka, pol litra čaja, pol litra pomarančnega soka, nekaj žlic medu
in malo zmletih klinčkov. Sok segrejemo, zmešamo z vročim čajem, prilijemo
pomarančni sok, dodamo med in klinčke in punč je gotov.
****************************************
Dužina: drenovke
Učinkovine: drnulje vsebujejo 10% sladkorja,
sadne kisline, vitamin C do 100m mg v 100 g sadežev, druge vitamine, pektine,
barvila, rudnine. Na Kavkazu sušijo drnuljevo kašo, ki jo uporabljajo kot
dodatek k jedem z veliko vitamini.
Zdravilne lastnosti: drnulje uporablja ljudsko
zdravilstvo proti vnetjem sluznic, vročini. Znižujejo krvni tlak, delujejo
razkuževalno in pomagajo pri driskah.
Dren je olesenela rastlina, ki zraste v obliki
zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V
višino zrastejo največ do 5m. Pri nas raste predvsem na kraških tleh na
Primorskem, v Istri, Notranjski in na Dolenjskem. Na Krasu je najpogostejša
vrsta rumeni dren (Cornus mas L.), ki razvije pravilne rumene cvetove še preden
se zgodaj spomladi razvijejo listi. Jeseni se iz oplojenih cvetov razvijejo
podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi- drenulje, ki so zelo cenjeni kot dodatek
v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in
dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost.
Nasvet sv. Hildegarde je drenova kopel pri:
revmatizmu, putiki, vzkipljivosti pri mladostnikih in otrocih.
Recept: drenovo lubje, les in listi (veje) , 80 litrov vode
Postopek: Majhen šop drenovih vej kuhamo 30
minut v vodi. Zvarek zlijemo v kad in se okopamo. Kopeli ponavljamo 2-3
tedensko. Kopel je dodatna terapija pri razstrupljanju.
Drnulje, plodovi drena nam pomagajo pri vnetju
črevesen sluznice, so dodatno zdravilo za čiščenje črevesa. Drenulje so rdeči
sadeži drena, zreli sadeži so sladki, vendar pustijo trpek okus, večkrat na dan
pojemo pest drnulj, ali pa iz njih marmelado, čežano, kompot.
Svež gost sok iz drnulj: Del drnulj, ki smo
jih nabrali jeseni zamrznemo po 1/2 litra v posodah. Za sok odtajamo en zavitek
te drnulje zmečkamo in odstranimo koščice. Zalijemo z 1/2 do 1 litra vode in zmešamo s
paličnim mešalnikom. Sok po želji in okusu osladimo z medom.
**********************************
strelka2012-04-23 20:56:41