Reply To: karma
AVATAR wrote: Zanimivo…zato si mi svetoval…da naj opazujem svoje telo-dogajanje…ter pri tem izražam svoje namere…Potem se moje telo-moja notranjost…odziva s skladu s mojimi nameni…jih sprejema ali sabotira.
Sem pa opazil, da se pri doloćenih mojih namerah-namenih…( vsakih toliko časa ) pojavijo…teški občutki…kot nekakšen kalup okoli mojega telesa…teža v notranjosti…ki se ovija okoli mene kot neko polje…ki me drži v ujetosti…vendar ne popušča…se pa to odraža pri mojem počutju…kot oblika mračnosti… …Takrat pač opravljam vlogo opazovalca…nevem pa…če je to dovolj.
Stari, opažanje imaš absolutno izvrstno. To o čemer govori epigenetika, opisuje v energijskem smislu Wilhelm Reich in uporablja izraz oklep (ti pa kalup
). Tvoja ujeta destruktivna čustva (telesa bolečine) seveda vplivajo na razmišljanje, izgradnjo karakterja …, poleg tega pa celo mišice in tkiva delajo toga. Kaj ta togost oziroma oklep pomeni? Da so prepustna le za čustva/misli, ki si jih vajen, ostala pa dojema kot grožnjo, stres … Zato so za kenslanje tega idealne tehnike, kot j proces prisotnosti – v njem se v prvi fazi mišice sprostijo, energija (telesa bolečine) v telesu preide v gibanje in procesiranje in tako se postopoma topi ta oklep. Je pa res tudi nekaj drugega. Ta oklep na nek način drži energije v tebi v ravnotežju. V tebi so telesa bolečine, oklep pa jih zadržuje notri in navideez je vse o.k. Do pizdarije pride, ko se ravnotežje tega oklepa omaje in teh energij ne more več zadrževati. To se seveda zgodi takrat, ko imaš v sebi toliko napetosti, da zboliš (oklep jih ni mogel več držati notri), pa tudi takrat, ko recimo prakticiraš proces prisotnosti. Oklep ob redni vaji tako oslebi, da rinejo te napetosti ven, to pa lahko v nekem obdobju doživljaš kot zelo slabo počutje.