farmacevtski izdelki – resnice

Forum Duhovnost Forumi Zdrava prehrana farmacevtski izdelki – resnice

Prikaz 1 prispevka (od skupno 86)
  • Avtor
    Prispevki
  • #14119
    glas
    Participant

    Če v trenutkih bolezni razmišljate o zdravilih ali če še vedno mislite, da preventivna cepljenja pomagajo pri ohranjanju zdravja.. razmislite še enkrat Wink

    http://wearechange.si/bayer-prodajal-aids-kljub-znanju-o-kontaminaciji/

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #14120
    anja
    Participant

    Tole ni novo odkritje – vsako cepivo (od vsega začetka izdelave cepiv) je ´kontaminirano´ (v navednicah zato, ker je ta beseda zelo ponesrečeno izbrana) s fragmenti virusa bolezni, ki jo le-ta povzroča. Npr. cepivo proti mumpsu namenoma vsebuje fragmente virusa mumpsa. Namen cepiva je, da imunski sistem seznani s povzročiteljem bolezni, tako, da ob morebitnem ponovnem stiku z (pravim) virusom ne zbolimo ali pa vsaj da bolezen poteka v blažji obliki.

    Cepiva so po mojem mnenju problematična zato, ker:

    1. lahko fragmenti virusov povzročijo škodo imunskemu sistemu in našemu zdravju nasploh (izbruh raznih bolezni)

    2. so v cepivih razni zdravju škodljivi dodatki

    Vprašanje pa je, kaj naredi telesu in zdravju večjo škodo – stik s cepivom ali pa stik s pravim virusom in boleznijo, ki jo le-ta pozroča? Verjetno tisto drugo, je pa treba upoštevati verjetnost, da za tisto boleznijo sploh zbolimo (ki je pa v večini primerov nizka ravno zato, ker je večina prebivalstva pri nas precepljena)…..
    Lepo je če deliš
    #14121
    skipper
    Participant

    Tudi sam bi se strinjal z 2. anjino točko. Če že, potem je slabost cepiv ravno v dodatkih v cepivu…

    Glede članka na omenjenem linku pa lahko samo rečem, da je pisan brez kakega znanja o zadevi (prodajali aids? – ali avtor sploh ve, kaj je to aids?)…in predvsem brez znanja o sestavi večine cepiv, kar je pravilno opisala že anja. Iz tega se logično sklepa, da je v teh cepivih inaktiviran virus z namenom, da telo njegov sistem spozna in ustvari protitelesa za dotični virus.
    Res pa je, da so cepiva lep biznis in da mogoče obstaja kje prostor za kako teorijo zarote…
    Lepo je če deliš
    #14122
    anja
    Participant

    skipper wrote:

    Res pa je, da so cepiva lep biznis in da mogoče obstaja kje prostor za kako teorijo zarote…

    …ja, problem je, ko se pridruži pohlep farmacevtske industrije po čim večjem zaslužku…
    Lepo je če deliš
    #14123
    strelka
    Participant

    Ja …no fajn bi bilo , da bi članek omenil virus HIV …aids je pa zadnji štadij okužbe z virusom HIV.

    Virus Hiv …pa kot vem je itak bil narejen umetno…

    Drugače pa nimam izoblikovanega mnenja o cepivih …
    No tole pa bi bila tema za Dr. Ihana….Big smile
    Lepo je če deliš
    #14140
    glas
    Participant

    anja wrote:

    Vprašanje pa je, kaj naredi telesu in zdravju večjo škodo – stik s cepivom ali pa stik s pravim virusom in boleznijo, ki jo le-ta pozroča? Verjetno tisto drugo, je pa treba upoštevati verjetnost, da za tisto boleznijo sploh zbolimo (ki je pa v večini primerov nizka ravno zato, ker je večina prebivalstva pri nas precepljena)…..

    Škoda, da je še vedno večina ljudi tako zaslepljena s tem kar nekdo želi da mislimo..

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #14141
    glas
    Participant

    Necepljeni otroci so bolj zdravi – prevod celotnega filma

    Tukaj je prevod celotnega filma televizijske postaje Alpenparlament
    “Necepljeni otroci so bolj zdravi”, ki je bil narejen oktobra 2010.

    Zelim vam vse dobro!

    http://www.alpenparlament.tv/playlist/323-ungeimpfte-kinder-sind-gesuender-jetzt-ist-es-amtlich

    Cepljeni smo vsi, v taksni ali drugacni obliki. Tudi tisti, ki so se
    uspeli izmuzniti injekcijam, kapljicam in sladkorckom, so vsak dan
    cepljeni. Vcepljajo nam, da so cepljenja osnova za nase zdravje – za
    nas, za zdravje naroda, za nase otroke. Pritisk na ljudi, ki se temu
    trendu upirajo, postaja iz javne strani vse vecji. Kaksen skandal torej,
    ko clovek s strokovnim znanjem in zdravim cloveskim razmisljanjem na
    podlagi statisticnih stevilk in izsledkov zdravstvenih uradov ugotovi,
    da so necepljeni otroci bolj zdravi od cepljenih.

    Lepo pozdravljeni!

    Pri nas je danes v studiju Angelika Kögel Schauz. Tudi lepo pozdravljeni.

    Angelika, veliko nasih gledalcev te ze pozna, mogoce se kljub
    temu lahko na kratko predstavis, da bodo se ostali vedeli, kdo je z
    nami.

    Ime mi je Angelika Kögel Schauz, po poklicu sem informaticarka, imam 4
    otroke in pri enem od otrok je pred 17 leti po cepljenju prislo do
    hudih stranskih ucinkov. Po tem sem se zacela intenzivneje ukvarjati s
    to temo. V tem obdobju sem organizirala ze vec konferenc v Nemciji. Pred
    mnogimi leti sem ustanovila tudi interesno zdruzenje EFI – Starsi za
    informiranje o cepljenju. Danes se v prostem casu tako rekoc ukvarjam
    samo se s temo cepljenja.

    Mogoce se dve besedi o EFI. Kje lahko dobimo informacije o zdruzenju?

    Posredujemo informacije skoraj izkljucno preko medmrezja, nasa spletna stran je http://www.efi-online.de.

    Pa zacniva kar z dejstvi. Analizirala si podatke, ki si jih dobila od Instituta Roberta Kocha. Kaj je Institut Roberta Kocha?

    To je najvisja nemska zdravstvena ustanova, ki se ukvarja z infekcijskimi boleznimi.

    Predstavi nam, kaj tocno si naredila?

    Institut Roberta Kocha je 3 leta v Nemciji izvajal studijo med 18.000
    otroci in najstniki. To je bilo zelo zapleteno zastavljeno anketiranje
    in izvajanje pregledov, tako so na otroka dobili 1.500 vrednosti. Te so
    koncni rezultat odgovorov na vprasanja in testov krvi ali urina. V tej
    studiji so hoteli priti do obsirne slike o zdravju nemskih otrok. Otroci
    so bili izbrani reprezentativno, to pomeni, da ta studija z nakljucno
    izbiro posameznikov zrcali splosno stanje nemskih otrok. Podatke lahko
    ovrednotimo in dobimo obceveljavno sliko za nemske otroke.

    Studija je bila dovolj na veliko zastavljena, da lahko
    recemo, da je zanesljiva, in da resnicno lahko iz nje potegnemo
    obceveljavne zakljucke?

    Da. Vedeli smo, de se bo studija izvajala. Na veliko so jo oglasevali
    in napovedovali. Vedeli smo, da bodo npr. zajeti tudi podatki o
    cepljenju. To je bilo ze hitro znano. Torej status cepljenja – proti
    cemu in kako pogosto je bil otrok ali najstnik cepljen. V studiji so
    bili zajeti otroci in najstniki od 0 do 17. leta. Vedeli smo tudi, da se
    bodo ugotavljali parametri o alergijah in drugih kronicnih boleznih, ki
    so v otroskih letih vse pogostejsi. Napeto smo pricakovali rezultate
    studije, in smo bili brezmejno razocarani, da se v studiji nikjer ne
    pojavlja raziskovanje povezove med statusom cepljenja in zdravstvenim
    stanjem otrok.

    Poudarila bova se, da nisi obdelovala rezultatov studije,
    temvec dejansko surove podatke. Kaj tocno je razlika med surovimi
    podatki in necim, kar sicer dobimo v branje?

    Surovi podatki so posamezni rezultati, ki jih iz ankete dobimo na
    otroka, torej 1.500 vrednosti na posameznega otroka. Podatki so bili
    seveda anonimni, da se ne sklepati o identiteti otroka. Datoteke so bile
    numerirane, otrok oz. primer st. 1 ima neurodermitis Da ali Ne; oseba
    je ze prejela 3 cepiva proti tetanusu; osebe je toliko stara, toliko
    tezka itd. To je skupno 1.500 surovih vrednosti na osebo. Zbranih je
    skupno 20 milijonov vrednosti. In analiza podatkov studije so objave,
    kjer so bile obdelane dolocene povezave vrednosti.

    Zate to zveni kot uganka, saj si matematicarka. V tem si strokovno znanstevno izobrazena, zato s tem znas ravnati.

    Doslej je bila tezava vedno v tem, da nikoli ni bilo mogoce priti do
    surovih podatkov. To je bilo tokrat drugace. Institut Roberta Kocha je
    leta 2009 javno objavil podatke, lahko si jih kupil za 90 € in si potem
    lahko opravil lastno ovrednotenje. To je bilo revolucionarno. V ZDA se
    to dogaja pogosteje, pri nas zal se ne. Strokovni izraz tega je
    „datoteka za javno uporabo“. Gre za datoteko za splosno javno uporabo.
    Seveda sem si priskrbela te surove podatke in se lotila dela.

    Od tu dalje gre potem za tvoje delo. Povezala si cepljenje z
    zdravstvenim stanjem otrok. Primerjala si, kako zdravi so cepljeni in
    kako necepljeni otroci. Tukaj je bila razilka precej velika.

    Razlike so bile velike, bolj kot bi kdaj pricakovali. Vse skupaj imam
    v prosojnicah, samo da pogledam, kjer lahko vidimo ocitno razliko. To
    so sedaj povezave med cepljenji in alergijami. Svetlo sivi stolpci
    kazejo necepljene in temno sivi cepljene otroke. Pri prvem paru stolpcev
    gre za seneni nahod, pri drugem za neurodermitis, pri tretjem pa za
    alergijo na nikelj. Vidimo lahko, da so necepljeni otroci na vseh treh
    podrocjih bistveno bolj zdravi od cepljenih. Tukaj se srecamo z
    strokovnim izrazom iz statistike – signifikanto, kar preprosto pomeni,
    da so rezultati npr. pri senenem nahodu in alergiji na nikelj z veliko
    gotovostjo pravilni, imajo zelo visoko kakovostno vrednost.

    Signifikatno torej pomeni, da je rezultat max. natancen?

    Rezultati so zelo natancni. Zelo velika je verjetnost, da so
    rezultati znanstveno korektni. Lahko recemo, da pri studiji ni bilo
    narejenih vecjih napak (npr. pri izbiri otrok). Necepljeni otroci imajo
    manj senenega nahoda kot polovica cepljenih. Pri alergijah, lahko recem,
    je bil rezultat pricakovan. Veliko ljudi, ki so kriticni do cepljenja,
    so ze vedeli, da cepiva povzrocajo alergije. Kasneje lahko poveva se kaj
    vec o tem, kaksno skodo pustijo cepiva na imunskem sistemu, od kod to
    prihaja. Mene so seveda zanimali se drugi parametri, kot npr. nevroloske
    tezave ali posledice na podrocju zivcev. Pri prvem paru stolpcev gre za
    ADHS. Razlika ni velika kot pri alergijah, pa vendar kaze na to, da
    imajo necepljeni otroci manj vedenjskih motenj, morajo bistveno redkeje
    obiskati logopeda, imajo manjse tezave z razvojem govora. Razlika je
    ocitna, saj je vrednost pri cepljenih tukaj skoraj potrojena. Razlika je
    tudi pri ocalih: redko necepljeni otroci potrebujejo ocala. Dr.
    Buchwald, ki je bil najbolj poznan nemski kritik cepljenja, je ves cas
    ponavljal, da cepiva ocitno povzrocajo manjse poskodbe ocesnih zivcev,
    zato otroci vse pogosteje potrebujejo ocala. Govoril je celo epidemiji
    nosenja ocal pri danasnjih otrocih, ker se tako veliko cepi.

    Zadnja povezava, ki sem jo se obdelala, zadeva nadaljnje splosne
    kronicne bolezni, npr. skoliozo (zvita hrbtenica, ukrivljenost). Zdaj se
    bo seveda vsakdo vprasal, kaj ima to veze s cepljenjem? Vemo, da je
    vzrok skolioze lahko tudi poskodba na zivcevju. Ce zivci, ki krmarijo
    hrbtno misicevje, posredujejo napacne signale misicam, to povzroca, da
    posledicno napacne misice vlecejo hrbtenico in jo zvijejo, ukrivijo. V
    tem primeru smo ugotovili, da med necepljenimi otroci ni bilo niti enega
    primera skolioze, medtem ko jo ima vec kot 5% cepljenih otrok. Gre za
    tezko boleze, pri kateri morajo otroci pogosto hoditi na terapije, v
    bolnisnico, na fizioterapije, vcasih morajo nositi tudi mavcne oklepe,
    korzete, kar povzroca kasneje v odrasli dobi velike tezave s hrbtenico.

    Pri zadnjih dveh stolpcih je bilo zastavljeno vprasanje, ali so
    otroci ze kdaj imel pljucnico ali vnetje srednjega usesa. To sta
    bolezni, pri katerih cepljenje v osnovi ne nudi zascite. Vsaj pri teh
    podatkih bi lahko pricakovali enake vrednosti, vendar se kazejo tudi
    tukaj drasticni rezultati, da so npr. pri vnetju srednjega usesa
    necepljeni otroci bistveno bolj zdravi od cepljenih. Statisticen
    rezultat tukaj je celo visoko signifikanten. Pokaze se, da imajo otroci,
    ki niso cepljeni, bistveno boljsi imunski sistem, kar na splosno zadeva
    dovzetnost za bolezen.

    To je pretresljivo, saj naj bi prav cepljenje pomagalo
    imunskemu sistemu. Tako nam govorijo. In kot vidimo pri alergijah in
    drugih boleznih, imunski sistem ponori ali kot izgleda, je blokiran.

    Se bolje to vidimo na zadnji prosojnici. Tam, kjer so se zbirali
    splosni podatki o infektih (okuzb, vnetij) v zadnjih 12 mesecih pred
    anketo (okuzbe na prebavilih, prehladi itd.), se vidi, da so imeli
    necepljeni otroci v povprecju 2,61 infektov, in vec kot je otrok prejel
    cepiv, bolj pogosti so infekti. Tukaj ne gre za bolezni, proti katerim
    se cepi, vendar splosno za stevilo infekcijskih bolezni, ki jih je otrok
    v povprecju imel. To je koncno dokaz, da imajo necepljeni otroci v
    povprecju bolj stabilno obrambo pred boleznijo.

    To pomeni, da so otroci bolj odporni. Torej, ce nastopijo
    bolezni npr. v solskem razredu, vrtcu, so do njih bolj odporni. Zame
    osebno je to precej pretresljivo, da tukaj vidim skoliozo in razlago, da
    jo sprozajo napacni zivcni impulzi. Po tem lahko sklepamo, da cepiva na
    splosno vplivajo na zivcni sistem, to pomeni skozi zivcevje na nas
    celotni gibalni sistem, in da mogoce se sploh ni raziskano, kaksen
    ucinek imajo cepiva na gibalni aparat inpodobno. Je to delovanje, ki
    ostane za celo zivljenje ali se celo poslabsa, in ali obstajajo
    moznosti, da se stanje izboljsa?

    Tukaj ne obstajajo nikakrsne empiricne vrednosti. To je popolnoma
    nepoznano. Moznost tezav in vnetja zivcev je v vseh strokovnih
    informacijah navedeno – gre za deklaracije, ki so prilozene cepivu. Ti
    strokovni podatki so sestavni del dokumentacije pri registraciji cepiva,
    ki se pa se tudi redno dopolnjujejo. Deklaracije se lahko tudi
    dopolnijo v primeru, ce se ugotovijo kaksne nove nevarnosti glede
    stranskih ucinkov. Vsakih nekaj mesecev se pripravi nova izdaja. Skoraj v
    vsaki deklaraciji je opozorilo pred tezavami z zivci, boleznimi in
    vnetji zivcev.

    Za „zabavo“ sem pregledal svojo staro cepilno knjizico. Sem
    cepljen z vsemi osvezitvami, dvojno, trojno … Ne spomnim se, da bi meni
    ali moji mami kateri zdravnik kdaj povedal kaj o deklaraciji cepiva. Kaj
    jim to ni potrebno, ali kako je s tem?

    Oni to seveda morajo. Cepljenje je medicinski ukrep, ki je s tem
    pravno gledano v vsakem primeru telesna poskodba. Vsako cepljenje, tudi
    peroralno, je v osnovi telesna poskodba, je kaznivo dejanje.

    Ce se cepi proti volji?

    Ne, gledano pravno je vsako cepljenje povzrocitev telesne poskodbe.
    In zdravnik ni v kazenskem prestopku samo v primeru oz. lahko cepi le,
    ce starsi ali oseba sama, odrasla oseba ali pacient aktivno privolil v
    poseg. Aktivno (samovoljno) je v pravu kljucna beseda, in za aktivno
    privolitev obstajajo cisto jasna pravila: pacient mora biti obsirno
    informiran, obsirno pa pomeni informiran tudi o redkih moznih stranskih
    ucinkov, ne le malo vrocine in sicer se ne bo zgodilo nic. Sele nato, ko
    pacient pozna argumente za in proti temu mediciskemu posegu, je v
    stanju, da lahko aktivno privoli v poseg.

    Potem si morajo zdravniki resnicno vzeti cas za svetovanje v
    svojih ordinacijah. Ne morejo obravnati sto otrok na dan, ampak mogoce
    le 10 otrok in starsem razloziti, v cem je stvar. Za to verjetno ne bo
    dobil denarja.

    Zdravnik za pojasnitev, storitev, ne dobi niti centa, vsaj v Nemciji
    je tako. Zdravnik dobi le kot neko zavarovalno premijo (kot zavarovalni
    agenti, ko uspesno zakljucijo neko zadevo), je placan samo, ce ob koncu
    obravnave vbirzga cepivo. Najhuje, kar se zdravniku lahko zgodi po tem,
    ko starse informira in ti cepljenje odklonijo, je, da za to ne dobi niti
    centa.

    Enkrat se konkretno na primeru: Otroci padajo s kolesa,
    plezajo po drevesu, se odrgnejo ali bolj grdo padejo in pridejo v
    bolnisnico. Prvo, kar naredijo, je, da jih rutinsko cepijo proti
    tetanusu. To je prakticno od vsega zacetka v tem aparatu telesna
    poskodba, potemtakem najmanj ena. Lahko recemo, da gre za rutino, ki je
    nihce ne postavi pod vprasaj. Ponavadi nihce sploh ne vprasa.

    Tocno tako. Obstajajo standarne situacije – imamo veliko stikov s
    starsi, prizadetimi. Obstajata dva primera, ko gre pri rutinskih posegih
    za povzrocanje telesnih poskodb. Prvi je primer, ki si ga opisal, v
    primeru nesrec, drugi primer so nedonosencki, ki morajo po rojstvu dlje
    casa ostati v bolnisnici. Danes dobijo starsi dojencke, ocitno rutinsko
    cepljene, v roke ob odhodu domov z izpoljnjeno cepilno knjizico. Cepijo
    otroke, ne da bi starse enkrat informirali ali da bi jih povprasali.

    Ali prav razumem, pri nedonosenckih, ki imajo ze tako tezak
    zacetek zivljenja? Ti potrebujejo se posebno veliko skrb in negovanja,
    cloveske topline, pa ze dobijo ta koktejl? Kaj jim vbrizgajo?

    Standardno dobijo sesterno cepivo, praviloma ze v 9 tednu starosti in
    neodvisno od stopnje zrelosti, kot to danes definirajo. Nekoc je bilo
    to cisto drugace. Kot receno dobijo pri 9 tednu ta cel koktejl. Veliko
    je zdravnikov, ki se dodatno cepijo, ker naj bi bili nedonosencki tako
    posebno obcutljivi. Dobijo npr. se peroralno cepivo proti rota virusu in
    druge injekcije.

    Ce se zdaj igram hudicevega odvetnika, si predstavljam, da to
    naredim. Zdaj smo videli, kako cepivo vpliva na mlad zivicni sistem.
    Mislim, da bolj kot je mlad zivicni sistem, bolj vplivajo cepiva nanj.
    Potemtakem je zelo prakticno zame, ker lahko dobro zivim od stranskih
    ucinkov in hkrati zaradi njih se dodatno prodajam zdravila. Lahko recem,
    ce zgodaj cepim, si s tem priskrbim garancijo, da bo otrok kasneje
    ostal pri meni na zdravljenju. Je ta predpostavka pravilna?

    Da, lahko izhajamo iz te predpostavke. Prav gotovo si farmacevtska
    industrija s temi pogostimi stranskimi ucinki pri cepljenju odpira nove
    trge. Stranski ucinki se pojavljajo na podrocju kronicnih bolezni, to
    pomeni neke tki. avtoimune bolezni, ko telo napade svoje lastne celice
    ali organe, na primer diabetes tipa I, za katerega vedno znova dobivamo
    jasne namige, da ga povzrocajo cepiva. Taki otroci so dozivljenjsko
    odvisni od inzulina in postanejo stalni potrosniki. Resnicno lahko tako
    recemo. S tem, ko vedno vec cepimo in vse prej, dobimo vse vec kronicnih
    bolezni, ki jih je potrebno obravnavati. Alergicni otrok potrebuje
    dozivljenjsko zdravilo na primer pri astmi.

    Kaj je sploh v cepivih, da te bolzeni povzrocajo?

    Cepiva so dopuscena, se morajo se registrirati. Obstajajo studije,
    zdravniki, ki cepljenje zagovarjajo, obstajajo pa tudi zdravniki, ki ga
    odsvetujejo. Zagovorniki argumentirajo s tem, da naj bi imel nemski urad
    za registracijo zdravil tako visok nivo in da naj bi bilo prej v
    studijah vse temeljito preverjeno. To je z vidika matematike popolna
    neumnost. Odgovorni v zdravstvenih uradih in proizvajalci to vedo,
    zdravniki ne. Matematicno sploh ni mogoce prit pred registracijo
    zdravila do zadostnih spoznanj o zdravilu. Vsaka registracija/dovoljenje
    za cepivo je velik poizkus.

    Ki se ni zgodil prej, ampak je namenjen testiranju na ljudeh, tako rekoc.

    Tocno.

    Ni najin namen, da ocrniva zdravnike. Stvar je v tem, da
    veliko zdravniko preprosto ne ve bolje. Studirali so na univerzi. Vedno
    bolj prihaja v javno zavest, kdo univerze pravzaprav financira, da niso
    samostojne, ampak jih sponzorirajo razna podjetja. Tam se znajdejo
    zdravniki in ko pridejo ven, bi radi pomagali in prepricani so, da je
    prav delajo. Niso jim povedali, da je zadeva enosmerna. V zvezi s tem
    vedno govorijo, da se ne da dokazat, ali je neka kronicna bolezen
    posledica cepiv. Radi poudarjajo, da je vse to samo ustvarjanje panike
    in cista fantazija. Lahko k temu kaj dodas? Lahko s tem v zvezi
    ugotovimo kaksne povezave?

    Te povezave so jasno vidne v takih studijah. Vsa zadeva ima neko
    teoreticno osnovo, da so cepiva skodljiva in negativno stimulirajo
    imunski sistem, zato so kasnejse tezave vnaprej programirane. Imunski
    sistem zori, prav tako kot ostalo telo v obdobju razvoja otroka. Imunski
    sistem za to zorenje potrebuje doloceno zaporedje ucnih korakov. Rada
    bi to primerjala z otrokom v starosti, ko je se v vrtcu. Ce bi otroku
    pri 1. letu starosti dali knjigo, da se mora nemudoma nauciti brati, in
    se pri tem se veselimo, da ze zna brati. Otrok bi v takem primeru
    potrosil zelo veliko energije, da bi se naucil brati v popolnoma
    napacnem obdobju. Na koncu po neumnem ugotovimo, da ta otrok ne zna se
    niti hoditi. Kajti to smo zamudili, ves motoricni proces je zaostal. Mi
    pa se hvalimo, kako je otrok zrel za solo, ker zna ze brati. Tak primer
    imamo pri cepljenju. Skoda je res v pirmerljivem obsegu. Nezrel imunski
    sistem je veliko prezgodaj vzpodbujan. Tukaj ne moremo sploh govoriti o
    nekem vzpodbujanju, ampak o pozigu v imunskem sistemu.

    Ponovno pristanemo pri predpostavki, da je narava
    inteligenta, da pozna tok razvoja nekega posameznika in ga tako tudi
    izvaja. Ostaniva se malo pri otroskih boleznih. Nekoc so spadali v
    naraven razvoj otroka, babice so rekle, ospice se pozdravijo v nekaj
    dneh, niso noben problem. Danes pa poslusamo, da so ospice velika
    nevarnost, da moramo nujno cepiti. Vem iz lastne izkusnje. S hcerko sva
    sedela pri zdravniku, pojasnil sem mu, da ne bo cepljena. Ta je takoj
    nato rekel, da je pa ravno pred kratkim nek otrok zaradi ospic umrl. Ce
    otrok umre za ospicami, ali gre tukaj potem res za ospice?

    Seveda obstajajo otroci, ki so dovzetni za bolezni, zelo bolni
    otroci. Imamo invalidne otroke, ki so se posebej neodporni proti npr.
    ospicam. Ti primeri so zelo tragicni, obzalovanja vredni. Pogosto me
    napadajo in me obsojajo, da se strinjam z naravno selekcijo pri cloveku.
    To je popolnoma neumnost. Sem za pravilno pomoc in podporo tem otrokom.
    Cilj bi bil odkriti, kateri otroci imajo tezave z imunskim sistemom,
    kaksne vrste tezav in kako lahko te pomanjkljivosti uravnovesimo. Morda s
    posebno zdravo prehrano, dodajanjem vitaminov in elementov v sledeh, s
    prav posebnim individualnim svetovanjem, kaj otrok resnicno potrebuje,
    da se mu stabilizira imunski sistem.

    Ali je mogoce, da nek otrok npr. umre zaradi pomanjkanja
    vitaminov in se kasneje okrivi bolezen, ki se je iz tega razvila, npr.
    ospicam?

    Da, to se sigurno lahko zgodi. Kar se pa pri nas se pogosteje dogaja,
    je to, da otroci umrejo zaradi nacina zdravljenja. Imeli smo primer
    ospic med nemskimi najstniki, ki so bili nekje na pocitnicah, solskem
    izletu in so se med njimi razsirile ospice. Zdravniki so postavili
    napacno diagnozo, otroke so najprej zdravili proti alergicnim
    izpuscajem, z vso sirino medikamentov, ki jo ima solska medicina. Ko to
    ni delovalo, so pomislili, da gre morda za skrlatinko, zato so jim v
    velikih kolicinah dali antibiotik sirokega spektra. Nato so ugotovili,
    da je otroci ne reagirajo na zdravilo. Ti otroci so bili ze mocno bolni.
    Na koncu so le ugotovili, da pa le gre za ospice in se jih prej v obeh
    primeru napacno zdravili. Uporabili so popolnoma napacno zdravljenje,
    kar je konco pri enem teh otrok privedlo do smrti.

    Diagnoza za zdravnike ocitno ni vedno lahka, lahko se
    zmotijo. To se potem zabelezi kot napaka, kaksni dramaticni dogodki pa
    za tem stojijo, to na definicijo napake ne ucinkuje.

    Na tem mestu bi rada povedala se nekaj o vrocini. Ta je pri
    obolevnosti za otrosko boleznijo zelo pomembna reakcija zdravljenja. Je
    tudi pokazatelj, da imunski sistem deluje. Vrocina je v prvi vrsti pri
    otrocih zazeljena. Otroci, ki nimajo pravih vrocin, so prej
    problematicni. Danes smo prica cisto obrnjenem pogledu. Zdravniki ze pri
    prvih pregledih sugererirajo starsem, da je vrocina nekaj zelo slabega,
    da jo je treba nujno takoj zatreti. Otroski zdravniki takoj, ze pri
    prvih pregledih, pa cetudi za to ni povoda, predpisejo svecke proti
    vrocini. S prvim zigom o cepljenju v cepilno knjizico dobijo starsi
    zraven ze prvi recept za svecke proti vrocini. Da boste imeli doma, ce
    bo potrebno.

    Ce kaj pride.

    Tocno.

    Ne morem se otresti obcutka, da se vse giblje v smeri
    avtomatskega razmisljanja, kot bi bili avtomati. Da moramo lepo ostati
    na srednji liniji, delat tisto, kar doloceni ljudje od nas pricakujejo,
    se ne prevec oddaljevati levo ali desno. Krmili nas sistem s
    potlacevanjem tega, kar telo pocne, kako reagira. Cepljenje je tipicen
    primer za to.

    Cepljenje je cisto preprost primer, da.

    Dajva se bolj konkretno povedat. Saj morajo biti notri strupi, da telo tako reagira. Kaj je v cepih?

    To je zelo kompleksna in zapletena tema. Cepiva vsebujejo po eni
    strani dejanski povzrocitelj bolezni, ali to, cemur solska medicin rece,
    da je povzrocitelj bolezni, ali deli teh povzrociteljev. Poleg tega so v
    cepivih se pomozne in dodatne snovi. Vsebujejo tudi emulgatorje, da
    cepivo ostane tekocine in premesano. Vsako cepivo vsebuje emulgatorje in
    dodatne snovi, ki jih ze pred in med registracijo macehovsko
    obravnavajo. Obstaja se emulgator polifarbat 80, ki ga sicer uporabljajo
    pri izdelavi sladoleda, tam se sicer spet drugace imenuje – tven 80.
    Emulgator skrbi za ohranjanje dobro premesnih sestavin v cepivih, da se
    kaksno ne izloci. Najbolj fatalno je, da so danes ti emulgatorji
    narejeni v nano velikosti. Ker so delci tako majhni, jih ni potrebno
    navajati na deklaraciji. Nadaljnja sestavina je polisorbat 80, ki je
    sestavljen iz zelo veliko sestavin. Po mojem mnenju je najbolj fatalna
    uporaba teh majhnih delcev, ki poskodujejo celice. Pri primerjavi
    razlicnih emulgatorjev pogosto navajajo, da nanodelci v celicno membrano
    izzgejo luknjo, kar predstavijo kot zazeljen efekt. Proizvajalci se
    tega stranskega ucinka veselijo, ker na te dodatne snovi imunski sistem
    samo se prekomerno reagira. Solska medicina se osredotoca izkljucno samo
    na parametre krvi, saj potrebujejo pri dokazovanju za registracijo, da
    imunski sistem ustvarja velike vrednoti snovi v krvi. Temu recejo, da je
    cepivo ucinkovito. Tako se to meri. To je popolna bedarija. Bom
    naredila spet primerjavo: S temi dodatni snovmi v cepivih je tako, kot
    bi podtaknili ogenj in mu dodali se dodatne gorljive snovi, da bi dobro
    gorelo. Dimenzija tega opustosenja je tako super velika, da lahko
    ugotovimo, da je bilo podtikanje ognja zelo ucinkovito. Tako je.

    Bral sem o dodatkih ali aditivih, kot jih imenujejo. Sem
    mislil, da gre za posebno nevarne odpadke. Zivo srebro, do formaldehid
    in ne vem se cesa vsega. Je danes se vedno tako?

    Vsebnost zivega srebra se je zmanjsevala, ceprav je na primer cepivo
    proti svinjski gripi med naso „pandemijo“ se vedno vsebovalo zivo
    srebro. Na deklaracijah tega cepiva je pisalo oz. v skladiscenih cepivih
    pise, da cepiva ne smemo odvreci v hisne smeti, prav tako ne sme zaiti v
    odpadne vode.

    Dobro, da ga imamo v zilah, ne?

    Dobro, da smo ga injicirali. Zelo tragicno in dramaticno je, da s tem
    cepivom cepijo ali so cepili nosecnice. To je pripeljalo do tega, da
    je ta pandemija svinjske gripe, ki so jo samovoljno ustvarile
    zdravstvene oblasti na svetovni ravni, da naj bi od letosnjega leta
    dalje cepili vse nosecnice proti gripi. Splosna priporocila za cepljenje
    so v Nemciji zdaj tako razsirili, da se bo v bodoce cepilo tudi
    nosecnice. To bi rada zdaj poveazala spet z imunskim sistemom. Imunski
    sistem nosecnice je spremenjen. Dojencek v njenem trebuhu je do polovice
    sestavljen iz tujih informacij, tujimi beljakovinami oceta. Imunski
    sistem bi sicer kazal podobne reakcije kot pri podarjenem tujem organu,
    poskusil bi namrec otroka odstraniti. Ravno zato je imunski sistem v
    nosecnosti na enem podrocju zelo mocno spremenjen, na podrocju
    prepoznavanja lastnih in tujih beljakovin. Prav to podrocje imunskega
    sistema se bo zaradi cepljenja mocno stimuliralo, prekomerno
    stimuliralo. Cepljenje je privedlo do tega, da je veliko nosecnic
    izgubilo svoje nerojene otroke. To je bilo tudi za pricakovati. Pri
    cepljenju zivali s cepivom (Blauzunge??) je prislo pri brejih kravah do
    iste reakcije, tudi ona so v veliki meri izgubile plod. Imunologom je to
    dogajanje znano in logicno, vendar so si kljub temu izborili, da se od
    tega leta dalje cepi vse nosecnice proti gripi.

    Vedo in to kljub temu pocnejo?

    To je zlocin. Moramo cisto jasno povedati.

    Drugo nam ne prostane reci.

    Res je. Razvoj se mi zdi res zelo dramaticen.

    Iztocnica: nosecnost, zenske, sorodne teme, in sicer zdaj
    zelo aktualen HPV. Ze v solah delajo reklame, npr. na solskih
    dvoriscih, da se morajo odrascajoce deklice cepiti proti raka na
    maternicem vratu. Zdaj se pa sprasujem, ali je rak nenkrat postal
    nalezljiva bolezen? To mi ni bilo najbolj jasno. Kaj je sploh s tem HPV
    cepivom?

    Najprej o raku. Vzrok nastanka raka ni v povzrocitelju. Ta povezava
    je izmisljotina. Uporabila bom prejsnjo sliko, da to razlozim. Ponovno
    bom vzela primer s pozigom. Pri pozaru vedno najdemo tudi gasilce.
    Gasilci so hitro v akciji, ko gre za pozar. To je tako, kot ce bi rekla,
    da so gasilci povzrocitelji pozarov. Gaslici povzrocijo pozar, ker
    lahko dokazemo, da se hitro pojavijo takoj po tem, ko zagori. Tako je to
    tudi z virusi, ki naj bi povzrocili rakasta obolenja. Ta povezava je,
    ce je sploh dokazljiva, da so socasno prisotni tudi pozrocitelji. Ne
    moremo niti tega izkjuciti, da so ti povzrocitelji morda celo koristni
    za delovanje. Kot to velja za gasilce. Ampak, ce si to zdaj
    predstavljamo, da se v solski medicini razsiri napacna vera, da so vzrok
    za raka povzrocitelji – imamo nesteto oblik raka, katerih stevilo se
    povecuje, kaksne so potem nove moznosti delovanja za farmacevtsko
    industrijo. Poleg raka imamo se nadaljnji dve narodni kuzni bolezni, to
    sta bolezni srca in ozilja ter psihicne bolezni. Na obeh podrocjih so
    proizvajalci cepiv zelo aktivni, da bi dokazali, da so povzrocitelji
    vzrok za izbruh infekcijskih bolezni. Vedno vec je objav, da so pri
    psihicnih obolenjih nasli neke povzrocitelji v vecjih kolicinah, zato je
    potrebno razviti cepivo, ki nas bodo konco varovala pred npr.
    depresijami. To je ponoreli svet.

    Ponoreli svet. Gibljeva se, ce zdaj malo reflektiram, na
    popolnoma fizicnem obmocju. Sploh ne omenjamo povezave med dusevnim
    stanjem, duhom cloveka, njegovem osebnostnem razvoju, bolezen kot
    zunanji znak, da se morda nekdo nahaja v krizi, isce resitve ali kar
    koli. Tega se tukaj sploh ne dotaknemo. Gibljemo se v cistem
    materialnem svetu, kjer tako rekoc ne obstaja nicesar drugega kot
    kemija. S takim razmisljanjem smo odstranili tisti vecji pomenski del za
    zivljenje cloveka. Seveda je pomembno, da se tudi s takimi stvarmi
    ukvarjamo, da vemo, s cim imamo orpavka. V mojem povabilo sem omenil, da
    se pritisk veca, lahko recemo tudi, da so tisti starsi, ki ne cepijo,
    ne dovolijo cepiti svojih otrok, izpostavljeni mobbingu. Zdrav cloveski
    razum se vedno znova vprasa, kako je pol s tem, ce v vrtcu ali soli
    izbruhnejo ospice. Lahko en otrok, ki ni cepljen, ogroza ostale, ki so
    ja vendar ucinkovito zasciteni? Potem se tedne ne sme otrok v vrtec ali
    nekaj takega.

    Ta cepilni mobbing, bolje recemo prisilno cepljenje, ki se ze izvaja,
    je pravno ved kot vprasljivo. Argumentacija solske medicine je, da pri
    necepljeni obstaja nevarnost, da prenasajo povzrocitelje. Kar se pri tem
    pozabi, je to, da so lahko tudi cepljeni prenasalci. Po razmisljanju
    solske medicine, osebno imam drugo predstavo o infekcijskih boleznih,
    ampak v tem pomembnem pravnem okvirju se moramo vedno premikati na
    nivoju solske medicine, sicer nam nikoli ne dajo prav. Zdaj bom igrala
    sodnika, ki obravanava tak primer. Sodniku je treba pojasniti, da je
    znano, tudi v WHO, da so tudi cepljeni nekaj casa prenasalci bolezni,
    ceprav nimajo nikakrsnih simptomov bolezni. Tudi otroci, ki so ze imeli
    ospice, so se nekaj casa prenasalci, kajti imunski sistem potrebuje
    nekaj casa, da premaga povzrocitelja. Ta povezava je poznana tudi WHO,
    da lahko ljudje, ki nimajo nikakrsnih simptomov, lahko prenasajo ospice,
    zato so si na neki veliki svetovni konferenci postavili cilj, za enega
    stirih ciljev, da se mora znanost z veliko prioriteto v posameznih
    drzavah lotiti razsikovanja, kaksno vlogo igrajo ljudje brez simptomov
    pri teh manjsih izbruhih ospic.

    Torej, vsakdo to nosi v sebi. To je tako kot ce vsi v pisarni
    zboli za gripo, jaz pa ne. Nekaj sicer verjetno je na meni ali v meni,
    vendar se moj imunski sistem s tem uspesno spoprime.

    Nekateri se pocutijo malo nemocni, drugi resno zbolijo, ampak konco
    smo vsi nalezljivi. Isto je pri ospicah. Nasa ustava prepoveduje neenako
    obravnavo. Dogajajo se krsitve ustave, saj se necepljene hote
    obravanava drugace kot cepljene.

    Greva nazaj na zacetek. Ali Institut Roberta Kocha ve za tvojo studijo?

    Da. Vedo.

    Kaj so rekli?

    Prve rezultete sem o prvem cetrtletju objavila casopisu Die Kent
    Depesche, ki ga vecina pozna. V tem zvezku, ki se vedno izhaja. Pred tem
    sem izsledke ponudila tudi drugemu velikemu casopisu, ki se tudi
    ukvarja z veliko naravoslovnimi temami, zdaj ne zelim povedati imena,
    vendar niso imeli nikakrsnega interesa to objaviti. Zato sem bila zelo
    vesela, da je Michael Kent rekel, da bo z veseljem objavil clanek. Tema
    mu je bila zanimiva, saj prav gotovo zadeva veliko ljudi. Nekaj casa po
    tej objavi je nek zdravilec iz Bamberga moje izsledke posredoval
    Institutu Roberta Kocha, in jih prosil za stalisce. Institut mu je
    odgovoril pisno, to je posredoval dalje meni. Po njihovem gre pri moji
    raziskavi za napacen strokovni pristop, za to delo sem po njihovem
    popolnoma nekompetentna, nobena moja izjava ne drzi in da je rokodelsko
    popolnoma narobe, kar sem naredila. Pripravljajo strokovno obrazlozitev,
    da bodo objavljeni pravilni rezultati studije. Nato sem jim se jaz
    pisala, jih vprasala, ce je ta izvaja res prisla iz njihove hise, in ce
    je temu tako, kdaj potem lahko pricakujemo strokovno oceno rezultatov
    studije in kje? Dobila sem odgovor, da je bila izjava res od njih,
    strokovna objava studije pa bo sledila do najkasneje do konca prvega
    polletja 2010 v strokovnem casopisu „Ärtzeblatt“ Zdravniski list. Do
    zdaj ni bilo objave.

    Zdaj smo oktobra.

    Zdaj imamo oktober in eno leto je tega, od kar uradno vedo za moj
    clanek. V tem casu ni bilo nobene objave za ali proti, nobenega clanka o
    povezavi zdravstavenega stanja otrok in statusa cepljenja.

    Na objave lahko se malo udobno pocakava, da bo to tega res
    prislo. Malo se se vrniva na dejstvo, da niso mobbingu izspostavljeni le
    otroci in njihovi starsi, temvec se tudi odrasli na njihovi poklicni
    poti srecujejo z dejstvom, da je pogoj izpolnjena cepilna knjizica. To
    je zdaj spet tema, o kateri lahko dolgo govoriva. V dolocene poklice
    danes sploh ne prides, ce nisi precepljen. Dejansko gre za obvezo, ali
    to naredis ali ne. Zdaj se moramo vprasati, kaj lahko naredimo?

    To, isto kot pri otrocih, pravno ni v redu. Vem pa, da to
    prakticirajo, kar je se bolj fatalno zdaj, v casih visoke
    brezposlenosti. Nenazadnje je tako – jaz sem ze tako dalec, da si zelim
    zakonsko urejeno obveznost cepljenja. To sedaj morda zveni krivoversko,
    vendar bi to nase delo izjemno poenostavilo.

    Zakaj?

    Zelim si uzakonjeno obveznost cepljenja, ker bomo lahko sele takrat
    zbirali prispevke, da si najamemo dobre odvetnike in pripravimo ustavno
    tozbo. Naj se ta zadeva pravno koncno enkrat ocisti.

    To je seveda revolucionarna ideja.

    Da.

    To takrat, ko se to zgodi, lahko apeliramo na tiste, ki lahko
    kaj premaknejo. To je lahko vsak med nami, saj ne smemo cakati, da
    nekdo nekaj naredi.

    Na tem mestu bi si zelela konkretnega primera; da se pojavi nekdo, ki
    je bil konkretno oskodovan zaradi obveznosti v soli ali v poklicu. Na
    to cakamo. V ozadju imamo tudi odvetnike, ki bi nam pomagali. Cakamo na
    dobre vzorcne primere, ki jih lahko temeljito pripravimo in objavimo.
    Kot kuharski recept, kako se to dela, da starsi ali ljudje, ki so
    poklicno izspostavljeni pritiskom, zelo malo prispevajo v to, saj si
    poiscejo manjse luknje in moznosti izogibanja. Gredo po potrdila o
    alergijah, vendar to vsesplosnemu dogajanju veliko ne koristi. Kocno je
    cas, da se upremo kot ljudje v Stuttgartu vstanemo. Dovolj nas je. V
    Nemciji imamo, to sem si se posebej zapisala, najmanj 100.000 popolnoma
    necepljenh otrok in najstnikov. Ne govorim o se necepljenih dojenckih,
    temvec o otrocih po enem letu, ki so popolnoma necepljeni iz dobrih
    razlogov. Premalo slisimo od teh 100.000-ih.

    Spet se postavlja vprasanje. Mnogi to vedo, vendar kje je
    upor? To je odvisno od nas, od gledalcev. Angelika, to je bila zelo
    aktualna in zanimiva oddaja. Hvala za veliko odgovorov, pojasnil, da
    zdaj se vec razumemo o tej temi. V tem smislu vse dobro in naj se borba
    pozitivno konca! Hvala.

    Hvala.

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

Prikaz 1 prispevka (od skupno 86)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.