Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''

Moderator

AVATAR wrote:

Ja, razumem.

Tadej…kakšen pa ima pomen…tega kar imenujejo ” zakon privlačnosti “

Bom povzel Gregg Bradena..ker oba vema o čem piše…Prebral sem vse njegovo knjige prevedene v slovenski jezik…Torej Gregg pravi…da nas obdaja polje žive inteligence…ki se odziva na naše občutke…Čustva je razdelil na ljubezen in strah…plus misli…tvorijo občutke…ki se preko našega telesa…zavibrirajo v prostor…ter privlačijo to kar odajamo.

Kako bi ti to povezal…z našim zavednim in nezavednim jazom !?

Ne vem, kje Braden piše o tem. Jaz knjige berem drugače – večino stvari bol preletim, ko naletim na kaj, kar me res zanima, pa orenk preberem. Zato bom tole o občutkih mal po svoje.

V enem prejšnjih postov sem govoril o stvareh, ki nas motivirajo in omenil vrednote. Ampak v resnici je tisto, kar nas motivira, nek občutek. V našem kulturnem okolju so občutki, ki jih folk »išče« predvsem ljubezen, varnost, uspeh in svoboda. Da ne boš slučajno mislil, da si kdo želi denarja kot takšnega – folk si želi denar zaradi občutka, za katerega mislijo, da jim ga bo denar dal!!! (varnost, moč …)
Če iz navedenih občutkov izbereš tistega, ki se ti zdi najpomembnejši, ugotoviš, da je to občutek, ki motivira večino pomembnejših stvari v tvojem lajfu (občutki, o katerih govorim, pa seveda le so v tesni zvezi z vrednotami). Če ti je recimo v lajfu najpomembnejša svoboda, nisi v stanju ljubiti druge, če svobode nimaš. Če si v zavesti žrtve in misliš, da do svobode ne moreš, »ugasneš« na vseh področjih in zgolj vegetiraš. Občutek, ki nam je najpomembnejši, torej pogojuje marsikaj drugega.

Kaj je torej tisto, kar privlači realnost, če že govorimo o zakonu privlačnosti?

– Občutek, ki je za nas najpomembnejši in to, v kakšni meri je “”odprt”;
– Tvoje prepričanje kaj je mogoče in kaj ne, kaj je prav in kaj ne, kaj si zaslužiš in kaj ne … Tule je treba reči, da lahko na zavedni ravni še tako delaš na tem, da boš generiral občutke, ki ti bodo prinesli želeno realnost, pa ti lahko vse skupaj minirajo kakšna negativna prepričanja, ki se jih sploh ne zavedaš. Finta je v tem, da realnost privlačiš na ravni svojih najglobljih prepričanj, ne glede na to, v kakšni meri se jih zavedaš.
-Energija, ki jo imaš. Poleg polj realnosti jo črpajo notranji konflikti, občutki krivde, sramu …
Namera mora torej imeti energijski background.

-Življenje je prosti tok dogodkov. Naredi primerjavo teka življenja s tokom reke. Recimo da plavaš v reki – da boš res varen, moraš poskrbeti za to, da si dober plavalec – ne moreš recimo sproti odpravljati brzic in vrtincev v reki. V lajfu pa skušamo delati ravno to. Skušamo usmerjati tok življenja in sicer tako, da skušamo eliminirati situacije, v katerih se ne počutimo fajn in podaljšati tiste, v katerih nam je fajn. To delamo tako, da skušamo spreminjati okoliščine, v katerih smo in to je povsem nenaravno. S takšnimi načini kontrole preprečuješ, da ti življenje dejansko prinese kaj novega in zanimivega. Lajf je pač sestavljen iz prijetnejših in neprijetnejših situacij, ampak glede na zakonitost polarnosti, ki vlada identifikacijam, en pol (želeni prijeten) nikoli ne more obstajati in inicira pojav drugega, neprijetnega. Pozornost je treba torej iz okoliščin preusmeriti vase. Od Bradena pa že veš, da se energija, ki jo opazuješ, spreminja. Pozornost, usmerjena navznoter postopoma radira vse zgoraj našteto in ti daje energijo za podporo nameri, hkrati pa začne dogodke privlačiti tvoja resnična bit, ne pa programi.
V glavnem – na razumski ravni teh stvari ne moreš spremeniti.
Vse skupaj je malce bolj kompleksno, ampak pomembno je, da veš nekaj. Programi v tvoji notranjosti so te pozicionirali v realnost, kakršno živiš. Če skušaš kaj spremeniti, lahko narediš spremembo le v okvirih, ki jih dopuščajo ti programi – se pravi, da bo sprememba takšna, da boš v njej programom še vedno dajal energijo, ki jo rabijo za preživetje. Vedno, kadar skušamo kar koli spremeniti na intelektualni ravni, je tako. Treba je predvsem dvoje:
– Umakniti se iz teh programov v čim večji meri
– Poskrbeti za to, da naša namera ni del katerega od programov, ki nas držijo v realnosti, katere ne maramo.
Te finte je vedel že Einstein, zato je tudi rekel: »Stanje zavesti, ki te je pripeljalo v težave, te ne more potegniti iz njih.«

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/