Reply To: Praznina

#13772
tadej pretner
Moderator

Ariovist wrote:
Vsakič, ko se z zavestnim dihanjem ali katero drugo tehniko podam v praznino se v meni pojavijo jeza, živčnost in strah, k čemur pa sledi še močno razbijanje srca. Zvečer me začne mučiti nespečnost in če mi že uspe zaspati, je moj spanec zelo rahel. Čez dan postanem nadvse jezen in motiti me začne vsak korak, avtomobil, pasji lajež itd…

Vem, da je to posledica tega, ker se upiram. Med samo meditacijo skušam čim bolj nepristransko, nezainteresirano opazovati svoje misli in ko se pojavi razbijanje srce si rečem, da je v redu in da je, to razbijanje le stvar preteklosti, ki z sedanjim trenutkom nima nobene veze, poskušam tudi samo opazovati tesnobo vendar ne zaleže.
Sproščen postanem samo na površini, medtem, ko je v notranjosti kaos. Večkrat sem se že podal na to pot in čeprav se v prvem tednu še lahko v redu sprostim, začnejo kmalu sekat ven raznorazni strahovi z katerimi se očitno ne znam soočiti ali kako? Sprašujem se če je v redu z vztrajanjem po tej poti, ali delam prav? Ponavadi po kakšnemu mesecu in pol zaradi vedno večje jeze in neprespanih noči odneham.

Strahovi, jeza in ostali destruktivni občutki, zakopani globoko v nas, na nezavedni ravni privlačijo resničnost, ki jo živimo. In s to resničnostjo običajno nismo zadovoljni. Cilj tega procesa je, da se tako očistimo teh destruktivnih občutkov, da začne realnost privlačiti tisto v nas, kar resnično smo. Da je to mogoče, moramo spraviti te enerrgije v nas v gibanje, jih izbezati na površje in sprocesirati. Pri tebi se verjetno pojavljata dva glavna problema:
– nima dovolj močno razvitega “notranjega opazovalca” – torej tistega dela tebe, ki destruktivne občutke takrat, ko pridejo na površje, neprizadeto opazuje, saj se lahko le na ta način sprocesirajo.
– ko pride do procesiranja, ga ne izpelješ do konca. Priporočen čas, v katerem delamo proces je običajno 15 ali 20 minut. Folk si običajno natima kak zvočni signal, ki ga opozori, kdaj ta čas mine. Ampak če se po času, namenjenemu a proces v telesu veliko dogaja (aktivirano čustvo, fizična bolečina …), procesa ne prekinjaj, ampak to bolečino/občutek sprocesiraj do konca. Če ga ne, se ti potem dogajajo nervoze v vsakdanjem življenju.

Lepo je če deliš