Reply To: Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

[Robert Zupančič]

nataniel wrote:
V nadaljevanju, klient (pacient) nima “slabega” občutka, ali sem dal(a) premalo, morda preveč.
Drugi del zgodbe – brezplačne terapije oz. po lastnem občutku (seveda ne drži za vsakega človeka, saj vendar ne moremo vseh ljudi dajati v isti koš), pa je, da tisti, kateri ima že v mislih to, da za prejeto terapijo -energijo, bio energijo , ne bo ničesar prispeval, saj to ni potrebno, je že v glavi izdelal program za neuspeh, blokade in običajno “kroži ” od enega terapevta do drugega, sami presodite zakaj in kakšen je uspeh.

Nataliel, po mojem si s tem delom svojega prispevka zadel “žebljico na glavico”, kajti to je resen problem, ki ga ustvajajo “brezplačniki” in o katerem sem že govoril. Gre namreč za odkrito dajanje “potuhe” tistim brezvestnežem, ki krožijo od enega terapevta do drugega, in iščejo brezplačno pomoč, pa ne zato, ker ne bi imeli denarja (takšnim bo vsak pravi bioterapevt rad pomagal “pro bono”), pač pa, ker bi radi do zdravja prišli po liniji najmanjšega odpora in brez stroškov. Osebno poznam takšne primere, zato vem o čem govorim. V vsakem primeru pa so na škodi vsi vpleteni, tako terapevt, ki je bil podplačan, kot klient, ker ni dobil tistega, kar bi moral – po eni strani zato, ker je razočaranje terapevta nad plačilom, energetsko naredilo obraten učinek kot bi ga zdravljenje naj, po drugi strani pa že lastni klientovi mentalni programi, s katerimi onemogoči procese, kot si se izrazil tudi sam.

Naj navedem konkreten, RESNIČEN primer: štiričlanska družina je hodila štiri dni na terapijo k enemu takšnih “brezplačnikov” in BILI so rezultati, vsaj tako so izpovedali, potem pa je sledilo prostovoljno plačilo. 20 EUR za štiri dni terapije, za štiričlansko družino!!! Zdaj pa naj nekdo pove, kako naj se takšen terapevt preživi s takšno “mezdo”, ki so mu jo namenili klienti? Še najemnine za prostor, v katerem opravlja svojo dejavnost, ne more pokriti! In počasi bo njegove zgodbe konec, če bo nadaljeval s takšnih načinom dela. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je bil RAZOČARAN (kdo pa ne bi bil) in energetsko je v hipu podrl vse, kar je zgradil v vseh štirih dneh dela. Seveda je sam ponudil takšne pogoje, vendar sedaj že resno razmišlja, da bo tudi sam postavil cenik in pika! In kje je tu cenjenje klientov za storitev, ki je bila opravljena? So mu res dali “iz srca” in 2po svojih zmožnostih”, med tem, ko so se tja pripeljali z ne tako slabim avtomobilom, kar je morda samo eden zunanjih pokazateljev, da niso revni, da bi ga zato tako grdo podplačali? Za enourno masažo pa ne bi bil problem odšteti 30,40 ali več EUR! In to seveda ni osamljen primer. Potem so tu še takšni, ki dobesedno letajo “iz cveta na cvet” in iščejo katerega zdravilca bodo znova “prenesli naokoli”. Morda smo se nekoliko že oddaljili od prvotne teme, zato bom svoje razmišljanje sklenil s tem, da je vloga zdravilca v procesu zdravljenja tudi ta, da pravilno ovrednoti svoje delo in omogoči, da ljudje potem tudi bolj cenijo to, kar dobijo od njega. Poenotenje na temu področju, o katerem sem pisal v enem prejšnjih postov, bi rešil to težavo, res pa je, da te enotnosti na zdravilskem področju ni že v osnovi, saj večinoma vsak zagovarja svojo metodo dela, pri tem pa zavrača ostale, tako, da je ni pričakovati niti na tako občutljivem področju, kot je enoten cenik. Bi pa bilo fino, če se mene vpraša. Tako so recimo že dosegli konsenz pri Reconnection. Točno se ve koliko stane posamezna terapija in koliko osebna ponovna poevzava, pa ni pomembno h komu greš: vsi imajo enotno ceno. Tako kot odvetniki, računovodje ali notarji. Tako se vzpostavi RED na nekem področju in prepreči nelojalna konkurenca, ki pa jo največkrat na škodo vseh vpletenih izkoriščajo brezvestni uporabniki storitev. Človek je umetnik iskanja vsakršnih “lukenj” v sistemu, in tudi na temu področju nismo imuni na to.

Lepo je če deliš