Reply To: Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

Participant

ozelot wrote:
In za na konec: Zdravilci bi morali vsi delati brezplačno. Zavračat kakršnokoli obliko plačila. Ker največje plačilo je to da imaš priliko nekomu pomagat in da mu je tvoja pomoč res prav prišla. Sploh ljudje ki se ubadajo z energetskim zdravljenjem bi morali biti dovolj čisti se pravi delati za ljubezen z ljubeznijo in ne za denar. Saj vendar delo z energijami je duhovno področje delovanja. Plačilo v evrih pa ne spada na duhovne ravni.

Večkrat se lahko sliši koga reči, da zdravje nima cene in da energija ni
last zdravilca, zato bioterapije ne bi smeli zaračunavati. Zdravje res
da nima cene, zato pa jo ima čas in trud, ki ga bioterapevt vloži v klienta. Ker pri naravnem zdravljenju z bioenergijo govorimo o izmenjavi energij (in tudi denar je energija), profesionalci določajo višino izmenjave za svoj čas in trud, ki ga namenijo klientu in ne komu drugemu!
V to je zajeto tudi znanje, ki se ves čas nadgrajuje, nenehen študij
alternativnih področij znanosti, spoznavanje in prepoznavanje
klientovega organizma, prehrane, ki vas zdravi ali vas dela bolnega,
ukrepi za izboljšanje zdravstvenega stanja, diagnoza, pregled
dokumentacije in nato komaj tretma… Celosten pristop torej!

Če zdravilec nima postavljene višine izmenjave za svoje storitve, pač pa to prepušča presoji svojih klientov, lahko naredi več škode kot koristi! V kolikor zdravilcu klient plača premalo, kar se zgodi hote (nekateri naravnost izkoriščajo takšen “sistem”) ali nehote,
je zdravilec nezadovoljen in klienta podzavestno obsoja, s tem pa se
posledično zmanjša možnost rešitve klientovih zdravstvenih težav, saj je
uspeh bioterapije zelo pogojen s čisto namero bioterapevta, ki se zaradi tega “umaže” oz. zmanjša.

Z nezaračunavanjem svojega dela, zdravilec pravzaprav daje neustrezno “potuho” klientu, saj zdravje ni dobrina, pač pa nekaj, v kar moramo vsak dan vlagati v
obliki pravilne prehrane, gibanja, razvijanja ljubezni do sebe in
drugih (vzdrževanje zdravih psihosomatskih nastavkov), zato resnično ne
gre razumeti, zakaj bi moral zdravilec nositi posledice nekoga, ki v svoje zdravje ni nič ali pa premalo vlagal?! Če nekaj dobiš, moraš tudi nekaj dati. Žal ne gre tako, da bi ves čas samo dobivali, dajali pa po lastni presoji in svojih “zmožnostih”.

Razlog za nezaračunavanje bioterapije je lahko tudi povsem filozofske narave, največkrat pa je vzrok nezaupanje vase in svoje sposobnosti. Zdravilec se mora zavedati, da je klientu samo v pomoč, in da ni od njega neposredno odvisno izbojšanje klientovega zdravstvenega stanja,
pač pa je naloga pomagati in pokazati klientu kako se skozi
raziskovanje pravih vzrokov za nastanek težav, poveže z svojo
individualnostjo ter kako lahko sam naprej išče rešitve in vzdržuje
zdravje, ko ga je enkrat znova uspel povrniti.

Priporočam Vam, da se pri odločitvi, kateremu bioterapevtu se boste
zaupali v obravnavo, vprašate sledeče: Ali mi ta zdravilec resnično želi
pomagati? Ali ima na voljo dovolj širok nabor preverjenih in
učinkovitih metod za zdravljenje, ali pa se kategorično oklepa le ene
metode, ki jo slepo zagovarja kot edino ustrezno? Razumeti gre, da je bolezen seštevek različnih vzrokov, zato rešitev vsakega do njih zahteva drugačen in usmerjen pristop.
Instant rešitev, ki bi jih ponujala le ena metoda ali en pristop k
zdravljenju ni, zato ne nasedajte populističnim izjavam, ki obljubljajo
čudeže! Že Domančić je izjavil: “Čudeži so privilegij primitivcev, ki ne morejo razumeti”. Na osnovi teh vprašanj sledite svojim občutkom, ki jih boste dobili in če bo občutek prijeten, je to “pravi” zdravilec za Vas in tisto, kar potrebujete.

Lepo je če deliš